Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Reklamacija računa kot upravna zadeva?
Datum odgovora: 7. 2. 2014, pregled 27. 11. 2022
Status uporabnika: stranka
Vprašanje:
Ali se pri podaji reklamacije računa npr. za izvajanje storitev zavoda (doma upokojencev) po Zakonu o socialnem varstvu ali analogno za storitve vrtca ali šol po Zakonu o vrtcih in šolski zakonodaji ali pri distribuciji elektrike, telekomunikacij ipd. uporablja ZUP? Namreč področni zakoni za pridobitev izvajanja pravic v teh zavodih ali javnih službah določajo uporabo ZUP (npr. 86. člen ZSV) in prav tako določa uporabo ZUP tudi sam zakon v 4. členu.
Ali lahko reklamacijo računa za storitve pristojni organ (zavod) zavrže tudi brez sklica na pravno podlago za zavržbo oz. ob sklicu na npr. 129. člen ZUP izda sklep brez obrazložitve? Ali v takih primerih ne veljajo določbe o pristojnosti pritožbenih organov (npr. MDDSZ)?
Odgovor:
Upravna zadeva kot predmet postopka opredeli njegov tip oz. (ne)uporabo ZUP (gl. 2. člen ZUP), zato je ugotovitev, ali gre za upravnopravno razmerje oz. stvar izjemno pomembno, saj so jamstva in način vodenja postopka v upravnih in drugih zadevah bistveno različni.
Toda razmerje med udeleženci v določeni življenjski situaciji je lahko kompleksno, tako da se vzporedno pravno gledano pojavlja več pravnih razmerjih. Npr. pri podelitvi koncesij gre za mešanico upravnega in civilnega prava, ker gre v določenih fazah razmerja med koncedentom, koncesionarjem in uporabniki za javnopravno, v drugih pa za pogodbeno razmerje. Analogno je pri izvajanju socialno varstvenih storitev ali negospodarskih in gospodarskih javnih službah (npr. plačilo vrtca, porabe električne energije itd.). ZUP zato pride v poštev le, če področni zakon izrecno opredeli neko razmerje kot upravno (npr. v šolah v določenih primerih po Zakonu o šolski prehrani ali po Zakonu o RTV plačilo prispevka za televizijo oz. radio) ali pa gre za materialno definirano upravno ali vsaj drugo javnopravno zadevo brez ureditve postopka v področnem zakonu (po 4. člen ZUP).
Kolikor pa gre za razmerje dveh zasebnih interesov, običajno pogodbeno oz. obligacijsko, tj. civilnopravno, se ZUP ne uporablja, čeprav je bila pravica izvajanja, na podlagi česar se izda račun za dobavljene storitve ali blago, določena upravnopravno. Zato v nekaterih razmerjih, ki so na prvi pogled podobna, npr. izstavitev računa za elektriko ali RTV, razmerje ni enako, saj je v prvem primeru odnos zasebni med distributerjem in odjemalcem, v drugem pa prek področnega zakona med javno RTV in odjemalcem (čeprav električne energije) upravnopravni. Podobno je oddaja občinskega stanovanja upravna zadeva, ko gre za neprofitno stanovanje, temu pa ni tako, ko gre za tržna razmerja. Ali plačilo vrtca, ko je staršem priznana subvencija, je upravna zadeva, sicer pa ne.
Kadar gre za poslovanje oz. akte de iure gestionis (ne oblastno, de iure imperii), čeprav je ena stranka v razmerju javnopravni subjekt, kot na primer občina ali javni zavod, pa je predmet postopka prodaja zemljišča ali najem prostorov ali vračilo stroškov šolnine ali pogodbeno in ne obvezno socialno zavarovanje ali soglasje za izročitev ali zapis o dejstvih, ki ne vpliva na oblastne odločitve, ampak na uveljavljanje pogodbenih pravic in obveznosti, ali upravičenost in plačilo računa za storitve doma upokojencev, torej ne gre za upravne zadeve in rabo ZUP. Tako tudi ustaljena sodna praksa, npr. sklep UpS v Ljubljani št. U 479/2005 z dne 11. 4. 2007, sklep VS št. I Up 671/2004 z dne 17. 1. 2008, sklep VS št. I Up 1556/2006 z dne 28. 2. 2007 in št. U-I-308/00-12 z dne 12. 2. 2004, sklep VS št. I Up 44/2006 z dne 19. 6. 2008, sodba VS št. I Up 382/2008 z dne 14. 8. 2008, gl. več v Kovač, Rakar in Remic, Upravnoprocesne dileme o rabi ZUP, 2012, str. 73 in povezane). Prav v zvezi s socialnovarstvenimi storitvami ali vrsto javnih služb na premoženjsko razmerje, ne upravno, kaže tudi dejstvo, če/da se v začetku razmerja sklene pogodba (npr. med domom upokojencev in uporabnikom).
Če torej področni zakon prav za ureditev premoženjskih razmerij med izvajalcem storitve oz. pravice in uporabniki ne določa uporabe ZUP, gre za pogodbeni odnos in se vloge prek ZUP zavrže v skladu s prvo točko prvega odstavka 129. člena ZUP, saj ne gre za upravno zadevo.
V tem sklepu o zavržbi zahteve mora organ opredeliti pravno podlago (129. člen ZUP) in tudi vsaj kratko navesti, da in zakaj določen zahtevek ni upravna zadeva (npr. da gre za premoženjsko razmerje, ki ga področni zakon ne določa kot upravnopravno, gl. 214. člen ZUP). Zoper ta sklep je sicer po ZUP dovoljena pritožba po 129. in 229. členu ZUP, vendar bo verjetno pritožbeni organ tako pritožbo spoznal za neutemeljeno in potrdil prvostopenjski akt.
Uporabnik oz. stranka pa lahko zadevni akt (račun) v takih razmerjih izpodbija pred splošnim sodiščem v pravdi.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.
Želite podati svoje mnenje:
[[Kategorija: