Ravnanje z nepopolno zahtevo za posredovanje podatkov o tretji osebi

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje

Zadeva: Ravnanje z nepopolno zahtevo za posredovanje podatkov o tretji osebi

Datum odgovora: 26. 4. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Upravni organ je prejel vlogo fizične osebe za posredovanje podatkov tretje osebe (npr. datum rojstva, naslov) z navedbo le osebnega imena osebe, za katero podatke zaproša. Vložnik ni izkazal podlage za posredovanje podatkov. 

Kako postopati v primeru, ko stranka ob vročenem pozivu k dopolnitvi ne poda več odgovora ali poda ponovno neustrezno pravno podlago brez ustreznih podatkov za identifikacijo osebe, za katero podatke zaproša?  

Ali organ po neuspešnem pozivu k dopolnitvi vloge stranki, naj izkaže pravno podlago in navede ustrezne podatke za identifikacijo osebe (nujno za ustrezno obravnavo vloge), za katero se podatki zaprošajo, vlogo s sklepom zavrže v skladu z 67. členom ZUP ali z odločbo zavrne na podlagi 180a. člena ZUP?

Odgovor:

Začetek postopka in še prej preveritev procesnih predpostavk za začetek, je možno izvesti le, če je vloga najprej sploh popolna, torej da ima vse sestavine, ki jih terjata področni predpis in ZUP. Tudi po sodni praksi mora organ najprej pozvati vložnika k dopolnitvi po 67. členu ZUP, saj lahko šele na podlagi popolne vloge presodi naprej formalno ustreznost in nato materialnopravno ne/upravičenost zahtevka (več Sever v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 1. knjiga). Nepopolne vloge stranke se ne sme zavreči na prvi pogled (a limine), saj se vloga/zahteva tolmači po njeni pravi vsebini, torej cilju, ki ga zasleduje (falsa nominatio non nocet - vložnik ima pravico zmotiti se v poimenovanju zahteve), kar pa lahko organ presodi šele, ko je vloga popolna. Šele ko upravni organ prejme popolno vlogo, jo lahko sploh preizkusi in posledično odloči po 129. členu ZUP, tako da zahtevo s sklepom zavrže v skladu z drugo točko prvega odstavka tega člena, če na primer oseba uveljavlja pravico, ki ji po področnem predpisu ne gre (glej tudi ta primer). Če pa zahteva prestane formalni preizkus, organ začne z vsebinskim presojanjem izpolnitve pogojev, torej uvede ugotovitveni in dokazni postopek ter odloči in zahtevi ugodi ali pa jo zavrne. 

Lahko pa nastopi dilema, ali zahtevo obravnavati kot nepopolno ali brez izpolnjene procesne predpostavke v primeru, kadar bi izpolnitev pogojev (npr. za status stranke) izhajala iz predpisane sestavine vloge, le-te pa vložnik ne bi predložil. V takem primeru velja, da v  če vložnik izrecno navede, da določena sestavina vloge ne obstaja, tedaj se vložnika ne pozove k dopolnitvi, temveč se taka zahteva takoj s sklepom zavrže, ker vložnik nedvomno uveljavlja pravico brez aktivne stvarne legitimacije po področnem predpisu. Tako je potrebno zavrženje zahteve v okviru predhodnega preizkusa zaradi pomanjkanja procesne legitimacije tudi v primeru, ko stranka v svoji (čeprav nepopolni) vlogi zahteva priznanje neke pravice ali pravne koristi, ki ji skladno z materialnimi predpisi očitno ne pripadajo, a ta očitnost mora res že na prvi pogled izhajati iz vloge. V nasprotnem primeru je stranki treba dati možnost, da odpravi pomanjkljivosti, ki se lahko nanašajo na obvezne sestavine vloge, kot tudi na izpolnitev procesne predpostavke stvarne oziroma procesne legitimacije, če iz vloge ni jasno, ali vložnik lahko nastopa kot stranka v postopku. Zavrženje vloge pride v poštev le, če stranka ne odpravi pomanjkljivosti ali če organ na podlagi dopolnitve ugotovi, da vložnik ne more biti stranka v postopku zaradi odsotnosti stvarne oziroma procesne legitimacije.

V 180a. členu ZUP se ureja postopek glede zavrnitve izdaje potrdila o dejstvih iz uradne evidence (179. člen ZUP) in potrdila o drugih dejstvih (180. člen ZUP). O vloženi zahtevi za izdajo potrdila mora organ bodisi izdati potrdilo bodisi zahtevo zavrniti na predpisan način. Pravila med drugim določajo tudi obveznost organa, kadar potrdila ne izda. Zavrnitev je nujna v vseh primerih, ko se ne izda potrdilo, med drugim tudi, če zahteva izdajo potrdila nekdo, ki do njega ni upravičen.  

Tako se vloga, v kateri se zahteva pridobitev podatkov o tretji osebi, zavrže na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v primeru, da stranka v vlogi zahteva izdajo potrdila, ne da bi vsaj po prejemu poziva k dopolnitvi navedla identifikacijske podatke osebe, glede katere podatke zaproša, oziroma če ne navede ustrezne pravne podlage za pridobitev teh podatkov.

Če pa stranka ne izkaže navezave oziroma pravnega interesa do izdaje potrdila o želenih podatkih tretje osebe ali teh podatkov niti ni moč potrditi, upravni organ na podlagi 180.a člena ZUP njeno vlogo z odločbo zavrne (prim. Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, str. 290 in opomba 479 na navedeni strani).


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...