Zadeva: Ravnanje upravnega organa, če stranka v postopku nerazsodna

Datum odgovora: 7. 1. 2014, pregled 11. 12. 2022
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Ali lahko upravni organ zaradi dvoma v obstoj poslovne sposobnosti ene izmed strank v postopku, ki podaja povsem nerealne zahteve, stalno širi zahtevo, terja izločitev uradnih oseb, vloge so pa izrazito nepovezane, nerazumljive, kontradiktorne in tudi žaljive itd.), pristojnemu centru za socialno delo predlaga odvzem poslovne sposobnosti stranke oziroma ali lahko pristojni center za socialno delo (CSD) ta postopek uvede po uradni dolžnosti?

Odgovor:

Sposobnost biti stranka v upravnem postopku ima vsakdo, ki je lahko nosilec pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku (pravna sposobnost), sposobnost samostojno nastopati in opravljati dejanja v postopku pa ima tista stranka, ki ima popolno poslovno sposobnost. Slednjo fizična oseba pridobi s polnoletnostjo, s sklenitvijo zakonske zveze pred svojo polnoletnostjo ali na podlagi odločbe sodišča, če gre za mladoletnika, ki je postal roditelj (gl. 152. člen Družinskega zakonika, DZ).

Na podlagi 46. člena ZUP lahko stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, sama opravlja dejanja v upravnem postopku, torej lahko z dejanji lastne volje nase prevzema pravice in obveznosti. Za obstoj poslovne sposobnosti pa morata biti kumulativno izpolnjena dva kriterija, in sicer t. i. objektivni kriterij, to je polnoletnost (oz. priznanje poslovne sposobnosti na drugem temelju, npr. s sklenitvijo zakonske zveze mladoletnika), ter t. i. subjektivni kriterij, razsodnost, kar pa pomeni sposobnost razumeti pomen svojih dejanj in sposobnost ravnati v skladu s tako oblikovano voljo (gl. Jerovšek et al., Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 2004, komentar k 46. členu). Upravni organ mora skladno z določbo 49. člena ZUP ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku, ter ali procesno nesposobno stranko zastopa njen zakoniti zastopnik.

Če gre za stranko, kjer ni pogoja procesne sposobnosti, pa je treba ločiti več dejavnikov, od katerih je odvisno, kateri organ na kateri pravni in dejanski podlagi ukrepa v katerem dometu:

1. Na podlagi 51. člena ZUP lahko upravni organ, ki vodi postopek, postavi procesno nesposobni stranki začasnega zastopnika, če to narekuje nujnost zadeve ali interes stranke in je postopek potrebno izvesti, sicer pa po 267. členu DZ stranki postavi (katerikoli upravni) organ, ki vodi postopek, skrbnika za poseben primer (za ta postopek), o čemer obvesti tudi CSD.
2. CSD lahko sam ali na podlagi predloga organa, ki vodi postopek (gl. 268. člen DZ) presodi, da gre za tak položaj, da tej stranki kot skrbstveni organ sam uvede postopek in postavi skrbnika za poseben primer tudi izven konkretnega postopka, za vse ostale zadeve, pri čemer tedaj CSD obenem sproži ustrezen postopek pred sodiščem (po 45. členu Zakona o nepravdnem postopku). 
3. Pri vprašanju poslovne sposobnosti, na katero je vezana procesna sposobnost po ZUP, gre namreč za pravno vprašanje, ki je v osnovi v pristojnosti sodišča in ne v domeni upravnih organov.

Glede na to, da se sposobnost stranke domneva, je namreč potrebno v nasprotnem primeru nesposobnost dokazati. Temu služi sodni nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti, na podlagi katerega lahko pristojno sodišče v celoti ali delno odvzame poslovno sposobnost polnoletni, pa tudi mladoletni osebi, če osebe zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (gl. 44. člen ZNP). Postopek odvzema poslovne sposobnosti pri pristojnem sodišču pa se skladno s 45. členom ZNP lahko prične tudi na predlog pristojnega centra za socialno delo ali pa po uradni dolžnosti, če sodišče izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost.

Če je stranki prek sodišča poslovna sposobnost odvzeta, pa mora CSD postaviti skrbnika skladno z DZ, ki nato v upravnem postopku nastopa kot njen zakoniti zastopnik (gl. 244. člen DZ: na podlagi odločbe sodišča pristojni center za socialno delo z odločbo postavi takšni osebi skrbnika).

Če pa stranka kaže znake morebitne zmanjšanje razsodnosti in ji poslovna sposobnost (še) ni bila odvzeta, upravni organ torej praviloma o tem obvesti pristojni center za socialno delo, ki predlaga sprožitev postopka pred sodiščem in postavitev skrbnika za poseben primer.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...