Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Ravnanje organa pri vloženi nepopolni ali nerazumljivi vlogi, če področna zakonodaja določa posebne roke
Datum odgovora: 29. 8. 2011, pregled 28. 11. 2022
Vprašanje:
Organ v okviru svojih pristojnosti med drugim izdaja tudi odločbe na podlagi zahtevka stranke. Velikokrat so vloge nepopolne ali nerazumljive, področna zakonodaja pa določa, da ima vložnik rok za vložitev zahtevka najmanj en delovni dan pred nameravanim dejanjem, za katerega odobritev prosi v upravnem postopku oz. se o ne/dovolitvi pravice izda odločba. Kako torej ravna organ v tem primeru in kakšen rok upoštevati, ker ZUP v 67. členu določa, da organ v petih delovnih dneh šele pregleda popolnost vloge in nato zahteva dopolonitev od vložnika?
Odgovor:
Vsaka vloga mora biti jasna in popolna, da se upravni postopek sploh lahko uvede. Pri tem ni pomembno, kako je vložnik imenoval vlogo, saj je odločilno tisto, kar vsebuje, ne njen naziv (falsa nominatio non nocet), vsebina tako kaže na cilj, ki ga vložnik zasleduje z vlogo. Vendar pa nedvomno mora biti vsaka vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je potrebno, da se jo obravnava, torej vse formalne sestavine, ki jih kot obvezne za posamično vlogo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja odločanje v posamezni upravni zadevi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 205 – 206).
Nepopolne ali nerazumljive vloge obravnava 67. člen ZUP, kjer je določeno, da četudi je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je ni dovoljeno zavreči, temveč mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati v obliki dopisa odpravo pomanjkljivosti in določiti vložniku nov rok, v katerem mora vlogo dopolniti. V drugem odstavku istega člena ZUP je opredeljeno, da se šteje, da je vloga vložena takrat, ko so pomanjkljivosti v roku odpravljene. V nasprotnem primeru organ vlogo zavrže s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba.
V primeru, ko področna zakonodaja natančneje določa del postopka, je potrebno upoštevati podrejeno (ali subsidiarno) uporabo splošnega procesnega zakona. Drugi odstavek 3. člena ZUP določa, da se na upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan posebni upravni postopek, postopa po določbah posebnega zakona. Z zakonom, ki predpisuje posebni upravni postopek, je treba razumeti tudi zakone, ki drugače urejajo samo posamezna vprašanja postopka, kar določa prvi odstavek istega člena. V vseh primerih namreč velja, da se primarno uporabljajo posebne določbe zakona, ki za določeno upravno področje postopkovna vprašanja urejajo drugače, določbe ZUP pa subsidiarno, torej le v obsegu, ki v posebnem zakonu ni drugače urejen (glej Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 49).
Če področni zakon ali na njegovi podlagi izdan podzakonski predpis določa nek rok za vložitev zahtevka, je breme jasne in popolne ter tudi pravočasne! formalno ustrezne vloge na vložniku. Vseeno mora organ, ki prejme nerazumljivo ali nepopolno vlogo, vložnika zaradi vezanosti na ZUP (če področni predpis ne določa izrecno drugače, npr. v skrajnem primeru celo pozitivno fikcijo ugoditve zahtevku) vložnika čimprej oz. po rokih, določenih v 67. členu ZUP, če rokov za formalni preizkus vloge in dopolnitev le te področna zakonodaja ne določa drugače. To pomeni, da stranka lahko pravico uveljavlja samo s popolno in jasno ter pravočasno vlogo. Dokler zahteva ni razumljiva in popolna, toliko časa ne moremo šteti, da je vložena pravočasno. Do tedaj pa se postopek ne more uvesti in tako dovoljenje ali spričevalo ali druga posebna odločba ne more biti izdana.
Zaradi določbe petega odstavka 68. člen ZUP o datumu vloge, če je ta v roku, ki ga določi organ, pravočasno dopolnjena, kot datumu prvotne (nepopolne) vloge, pa velja, da se pravica presoja od dneva prvotne vloge, vendar v kontekstu narave zadeve. Če torej stranka uveljavlja neko pravico, ki se priznava z upravno odločbo (dovoljenjem, spričevalom ...), s pravočasno vlogo glede na rok po področni zakonodaji, a je vloga nepopolna, toda po pozivu organa dopolnjena, vendar pa se je dogodek, v zvezi s katerim je stranka uveljavljala pravico, že iztekel, ne moremo šteti, da je napaka na strani organa. Kot poudarjeno, je breme pravočasne in ustrezne vloge na strani stranke.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.