Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Raba predpisa glede na datum (nepopolne?) vloge
Datum odgovora: 11. 6. 2012, pregled 28. 11. 2022
Status uporabnika: stranka v upravnem postopku
Vprašanje:
Kaj velja, če stranka vloži vlogo na določen dan (X) po pošti priporočeno ob večerni uri, da bi tako uveljavila veljavo predpisa na ta dan, saj spremenjeni zakon, ki je za stranko manj ugoden, začne veljati po določbi novele zakona že za vse zadeve, kjer so vloge vložene naslednjega dne (X+1)? Pri tem vloga, oddana na dan X, ni bila popolna, temveč je manjkala ena od prilog, ki pa jo je stranka posredovala organu naslednji dan. Gre za zadevo s področja uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, kjer je za določeno pravico določen s področnimi predpisi rok za vložitev zahtevka (npr. 30 dni pred začetkom porodniške).
Kateri dan se v tem primeru šteje za merodajen kot dan vložitve vloge in katero pravo velja, prejšnji zakon ali spremenjeni? Ali je lahko vloga nepopolna, če je bila dopolnjena nekaj ur pozneje, še pred pozivom organa za dopolnitev vloge?
Ali na odgovor vpliva, da je manjkajoča priloga izpisek, ki ga izda eden izmed javnopravnih organov stranki kot delodajalec, tako da bi šteli, da vloga sploh ni bila poslana kot nepopolna, saj stranka ni dolžna pošiljati potrdil, ki jih lahko en organ pridobi na podlagi javnih evidenc oz. od drugega organa?
Ali se lahko stranka sklicuje na načelo varstva pravic strank, da bi se v njenem primeru uporabilo staro pravo?
Odgovor:
Zaradi pravne države s pravno varnostjo in predvidljivostjo ter enakostjo strank pred zakonom po 2., 14. in 22. členu Ustave RS se v upravnem postopku praviloma odloča po pravu oz. predpisu, ki velja v času izdaje odločbe prve stopnje (načelo zakonitosti po 120. in 153. členu URS in 6. členu ZUP ali rabe veljavnega prava, prim. 251. člen ZUP). Izjemoma velja drugače, kadar se postopek vodi nerazumno dolgo, ali po izrecni določbi področnega zakona, ki je ZUP nadrejen (npr. tako zakon, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, z zakonom, ki ureja uravnoteženje javnih financ in posega tudi v ZUPJS). Če nov področni zakon (npr. tudi ZUJF kot zakon, ki novelira prejšnji ZUPJS) določi, da se uporablja novo pravo za vse postopke, kjer so bile vloge vložene po njegovi uveljavitvi, je to zaradi zakonitosti treba upoštevati, saj gre kljub posredno neenaki obravnavi strank za načeloma dopustno, t. i. nepravo retroaktivnost.
Vloga se po ZUP (če področni zakon ne ureja drugače, kot ne npr. ZUPJS In ZUJF) šteje za vloženo tisti dan, ko jo organ prejme, razen če jo stranka pošlje priporočeno po pošti - tedaj se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (gl. 68. člen ZUP). V danem primeru je tako vloga, poslana priporočeno na dan X, šteta kot vložena na dan X, čeprav jo je organ dejansko prejel npr. dan, dva ali tri kasneje. Zato bi se v tej zadevi uporabilo še pravo, ki je veljalo po starem na dan X oz. pred dnem X+1.
Glede (ne)popolnosti vloge, ki se odpira kot dodatno vprašanje, ZUP v petem odstavku 68. člena določa, da je pravočasna, čeprav je na določen dan vložena kot nepopolna, če se pomanjkljivosti odpravi v roku, ki ga je določila uradna oseba. To velja toliko bolj, če bi manjkajoče dopolnila stranka sama, brez poziva organa k dopolnitvi vloge. Kljub temu ne moremo reči, da je vloga vložena kot popolna, če jo stranka dopolni sama, brez potrebnega urgiranja organa. A pri vlogah, vezanih na rok, prevlada, da "ujamejo" rok, čeprav so na zadnji dan roka vložene kot nepopolne, če se le dopolnijo ne kasneje kot po izteku roka, kot ga za dopolnitev po potrebi določi organ.
Vloga je popolna, če ji ne manjkajo predpisane sestavine, pri čemer ZUP v 66. členu ZUP določa, da se med sestavine vloge ne morejo šteti potrdila iz uradnih evidenc, ki jih vodijo drugi organi. Toda če drug organ, ki je nosilec evidence, deluje v razmerju do stranke kot delodajalec, to ne velja, saj bi bile stranke, zaposlene v javni upravi, neupravičeno privilegirane v primerjavi z zaposlenimi pri zasebnikih. ZUP se nanaša na evidence, ki se vodijo o merodajnih dejstvih za odločitev v upravni zadevi, a posebno ugotavljanje npr. prejetih prejemkov stranke kot delavca ne predstavlja takega dejstva, če za to ni izrecne podlage v področni zakonodaji.
Kadar pa je vložitev zahtevka vezana na rok po področnem predpisu, je treba upoštevati še vidik pravočasnosti vloge. Če npr. področni predpis določi za rok vložitve zahteve "30 dni pred začetkom porodniške", stranka pri vlaganju zahtev v časovnem pogledu ni prosta, saj bi nasprotno priznavanje preseglo domet zakonitosti. Kolikor bi z vložitvijo zahteve na dan X stranka želela doseči rabo predpisa pred novelo, a še niso nastopile okoliščine za (po/iz)tek roka po področnem predpisu (npr. do porodniške je še več kot 30 dni), tedaj vloge ne bi mogli šteti kot pravočasne in bi jo lahko upoštevali kot vloženo na rok po materialnem predpisu (npr. na 30. dan pred porodniškim dopustom) ali v primeru velikega časovnega razkoraka celo zavrgli po tretji točki prvega odstavka 129. člena ZUP. Čeprav je v takem primeru zahteva vložena na dan X, bi se štela za vloženo najbolj zgodaj šele na 1. možen dan po področnem predpisu.
Upošteva se torej pravo, ki velja glede na določbe zakona/ov, ki ureja/jo datum in meje veljave, kar je jedro zakonitosti (6. člen ZUP). Zakonitost in v zakonu definirane pravice strank in javna korist (npr. manjšajoča se razpoložljiva javna sredstva in zato pomoč le čedalje bolj omejenemu krogu oseb oz. v nižjem obsegu pravic) so okvir, znotraj katerega se tudi lahko uveljavlja načelo varstva pravic strank (7. člen ZUP), ne pa mimo (namena in vsebine) veljavne zakonodaje. Zakonitost ima prednost pred rabo predpisa, ki bi bil za stranko bolj ugoden, saj se v upravnih razmerjih upošteva v primeru kolizije predpisan javni interes pred interesi strank. Načelo veljave za stranko ugodnejšega velja samo v okviru meja, ki jih določi zakon, če dopušča več ukrepov glede na dejanski stan.
Če povzamemo, je v konkretnem položaju stranka vložila nepopolno vlogo (čeprav je manjkal izpisek delodajalca kot organa javne uprave in je manjkajoče dopolnila brez poziva k dopolnitvi vloge po organu), a je vloga šteta kot vložena na dan oddaje priporočene (nepopolne) pošiljke na pošti. Toda to velja le, če ni s tem stranka zahtevka po roku v področnih predpisih vložila prezgodaj - v tem primeru bo veljalo, da je vloga vložena šele na prvi možni dan po materialnem roku. V postopku se bo uporabilo staro pravo po dnevu X, če je datum oddaje pošte znotraj materialnega roka za vložitev zahtevka.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.