Pristojnost za odpravo/razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje

Zadeva: Pristojnost za odpravo/razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici

Datum odgovora: 30. 11. 2009, pregled 11. 12. 2022

Vprašanje:

Ko je bila odločba izdana, jo lahko oz. mora nadzorstveni organ po nadzorstveni pravici v določenih primerih odpravi/ti oz. razveljavi/ti. Kdaj pride to izredno pravno sredstvo v poštev po ZUP, če nadzorstveni organ ni resorno ministrstvo in v ZUP sploh ni določen (npr. izdajatelj odločbe je vladna komisija, vlada ali samostojen državni organ, kot je informacijski pooblaščenec)?

Odgovor:

Izredno pravno sredstvo odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici predstavlja hierarhični nadzor višjega organa nad zakonitostjo odločanja v upravnem postopku nižjega organa, torej znotraj upravnega sistema. To pravno sredstvo lahko uporabi le nadzorstveni organ, tj. običajno drugostopenjski, pritožbeni organ; če pa pritožbenega organa ni, je nadzorstveni organ hierarhično nadrejen izdajatelju sporne odločbe. 

Organ po nadzorstveni pravici odpravi na podlagi prvega odstavka 274. člena ZUP odločbo podrejenega organa v naslednjih štirih primerih:

  1. če jo je izdal stvarno nepristojen organ in ne gre za sodno pristojnost (sicer je na podlagi 279. člena ZUP podan razlog za ničnost odločbe);
  2. če jo je izdal krajevno nepristojni organ;
  3. če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena;
  4. če je izdal odločbo kakšen organ brez soglasja, potrditve, dovoljenja ali mnenja drugega organa, kadar je po zakonu ali po kakšnem drugem na zakonu temelječem predpisu to potrebno v skladu z 209. členom ZUP;

Poleg tega se odločba razveljavi, če je očitno napačno uporabljeno materialno pravo.

Bistvo tega pravnega sredstva je v popravi teh grobih napak znotraj upravnega sistema, zato menimo, da je koncept nadzorstvene pravice po ZUP in tudi povezani sistemski zakonodaji (npr. zakon, ki ureja državno upravo) primaren, vprašanje, kateri organ je pristojen, pa le izvedba splošnega pravila o obstoju nadzorstvene pravice oz. dolžnosti. Sama praznina, da zakon ne določa organa, pristojnega za katerokoli pravno sredstvo, nikakor ne more pomeniti, da možnost vložitve pritožbe ali uporabe drugega pravnega sredstva ni dana, razen če zakon (področni ali ZUP) tako izrecno določa kot izjemo. Zlasti pritožba in pravni sredstvi odprave/razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici in ničnosti sta namreč nujni orodji izvajanja politične odgovornosti resornega ministrstva oziroma Vlade in drugih organov za stanje na področju (podrobneje v Pirnat et al., Komentar zakonov s področja uprave, 2004, in v Šturm et al., Komentar Ustave RS, 2002; prikaz tega tudi v Kovač, Vloga upravnega organa v upravnem postopku s študijo primera, Javna uprava, 2009).

Zato sam ZUP v 276. členu ZUP določa, da v primeru, da ni organa druge stopnje (če je pritožba izključena), odločbo lahko odpravi ali razveljavi organ, ki je po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom organa, ki jo je izdal. Kateri je ta organ, ZUP ne določa, ampak pri tem veljajo področni predpisi oziroma predpisi o organizaciji in pristojnostih državnih in drugih organov. Če ni druge možnosti, sklepamo, da nosi politično odgovornost, s tem pa tudi pravno nadzorstvo, nad delom določenega organa, kot je npr. vlada ali samostojen nevladni državni organ, pač organ, ki so mu ti podrejeni, če ne drugače, prek imenovanja predstojnika organa. Tako bi lahko šteli, da je nadzorstveni organ nad takimi organi Državni zbor kot telo, ki imenuje npr. člane vlade ali denimo Informacijskega pooblaščenca, pa tudi zato, ker je izdal področni zakon, po katerem je tak organ pač po volji DZ pristojni odločevalec v upravnih zadevah. Le s takim razumevanjem nadzorstvenega organa lahko strankam in javni koristi zagotovimo pravno varstvo tudi z izrednimi pravnimi sredstvi, kar je nujno tudi za koncept pravne države, če so ugotovljene nezakonitosti tako hude, da je po ZUP možno akt po pravnomočnosti razveljaviti ali odpraviti z izrednimi pravnimi sredstvi.

Zoper odločbo, s katero se prva odločba odpravi ali razveljavi, ni mogoče vložiti rednega pravnega sredstva, po Zakonu o upravnem sporu (ZUS-1) pa se tudi ta odločba, ker ne pomeni akta posega, ne izpodbija v upravnem sporu.


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...