Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Preverjanje izvršljivosti odločbe pri izdajatelju in izvršilnem organu v izvršbi zoper občino
Datum odgovora: 31. 5. 2009, pregled 11. 12. 2022
Vprašanje:
Kdo v postopku je dolžan preverjati izvršljivost odločbe, če izvršilni organ ni isti kot izdajatelj izvršilnega naslova – ali je to izdajatelj ali izvršilni organ (npr. sodišče)? Ali mora izvršilni organ preverjati izvršljivost po uradni dolžnosti ali le na zahtevo stranke (češ da je izdajatelj odločbe napačno ugotovil izvršljivost)?
Ali se lahko opravi izvršba v primeru, ko so obravnavani organi (občine ali ustanove), ki so financirani iz državnega proračuna?
Odgovor:
Eksekucija ali izvršba je pravna institucija, ki omogoči prisilno realizacijo pravnega razmerja, kakršno je izraženo v izreku posamičnega in konkretnega upravnega akta. V številnih primerih do izvršbe niti ne pride, saj zavezanec prostovoljno ravna skladno z aktom ali je pravni učinek dosežen že s samo izdajo akta, v drugih primerih, pa je organ dolžan realizirati svojo odločitev tudi prisilno. Izvršba se tako kaže kot nadaljevanje upravnega postopka, kot njegova zadnja in zaključna stopnja, vendar štejemo izvršilni postopek za povsem samostojen postopek, za katerega se potrebuje posebna pobuda (sklep o dovolitvi izvršbe) in je dvostopenjski (tako Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 605-608).
Kadar izvršbe ne opravlja organ, ki je izdal izvršilni naslov, potrdi organ izdajatelj na zahtevo upravičenca ali po uradni dolžnosti na odločbi, da je postala izvršljiva (potrdilo o izvršljivosti), in jo pošlje v izvršitev organu, ki je pristojen za izvršbo (četrti odstavek 290. člena ZUP). Taka upravna izvršba se opravi na podlagi odločbe, na kateri je potrdilo o izvršljivosti, in sklepa o dovolitvi izvršbe (drugi odstavek 291. člena ZUP).
Upravni organ je kot predlagatelj izvršbe odgovoren, da drugemu organu posreduje v izvršbo samo izvršljive izvršilne naslove, saj se izdana upravna odločba lahko izvrši šele, ko postane izvršljiva (prvi odstavek 282. člena ZUP).
Toda hkrati je nujna faza uvedbe izvršilnega postopka tudi presoja izvršljivosti izvršilnega naslova. Izvršilni organ tako po uradni dolžnosti preveri, ali je izvršilni naslov izvršljiv, saj je to eden izmed procesnih pogojev za izdajo sklepa o izvršbi. Če bi bil ta organ (npr. sodišče) glede izvršljivosti v dvomu, ali je izvršilni naslov res postal izvršljiv, bi moral podatke o tem preveriti pri njegovem izdajatelju. Preverjanje izvršljivosti ureja prvi odstavek 290. člena ZUP, ki določa, da sklep o dovolitvi izvršbe izda organ, ki je pristojen za upravno izvršbo. S sklepom se ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva in kdaj je postala izvršljiva, ter določi način izvršbe.
V primeru, da je bila izvršba že uvedena in bi se med postopkom izkazalo, da npr. plačilni nalog kot izvršilni naslov sploh ni bil izvršljiv (npr. nevročen), se mora izvršba po uradni dolžnosti ustaviti (prvi odstavek 293. člena ZUP).
Po 286. členu ZUP se izvršba opravi zoper tistega, ki je dolžan izpolniti obveznost (zavezanec). Zavezanec je fizična ali pravna oseba ali kakšna druga oseba, ki je bila stranka v upravnem postopku in ji je z upravnim aktom naloženo kaj dati, storiti, plačati, opustiti, dopustiti ali spremeniti. Stranka v upravnem postopku je lahko vsaka fizična ali pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek (42. člen ZUP). Občine in ustanove, ki so financirane iz proračuna, so pravne osebe javnega prava, in če so zavezanci, se izvršba lahko opravi.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.