Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Presoja dovoljenosti pritožbe in vložitve po upravičeni osebi zoper sklep o ustavitvi postopka
Datum odgovora: 17. 9. 2013, pregled 11. 12. 2022
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Stranka je vložila zahtevo za uveljavitev pravice (npr. do družinskega pomočnika). Po pridobitvi predhodnega mnenja (npr. občine), je bila zahteva v skladu s pravili posebnega upravnega postopka, odstopljena v mnenje izvedenskemu organu (npr. invalidski komisiji). Slednji je sporočil, da je stranka med postopkom umrla. Postopek je bil s sklepom ustavljen. Zoper sklep se je pritožil svojec pokojne stranke z očitkom, da bi moral organ odločati o pravici (do družinskega pomočnika) do smrti stranke, saj je bil sam položaj pripravljen prevzeti, o čemer je že dal izjavo organu.
Ali je taka pritožba dovoljena in ali jo je vložila upravičena oseba?
Odgovor:
Smrt stranke, ki uveljavlja pravico ali se ji nalaga obveznost, med postopkom pomeni, da mora organ, ki vodi postopek, presoditi, ali se postopek lahko nadaljuje oziroma ali pravica ali obveznost, o kateri se odloča v postopku, lahko preide na pravne naslednike oziroma ali so slednji lahko nosilci pravice ali obveznosti, ali pa je ta vezana zgolj na osebo, ki je vložila zahtevo. Kolikor je pokojna stranka uveljavljala osebno pravico, ki lahko pripada zgolj njej, se postopek s sklepom ustavi (50. člen ZUP). V nasprotnem se prekine, dokler niso postavljeni dediči oziroma pravni nasledniki, ki lahko prevzamejo položaj stranke v postopku.
Zoper sklep o ustavitvi postopka, kot tudi zoper sklep o prekinitvi, je po ZUP načeloma dovoljena pritožba. Pri vprašanju dovoljenosti pritožbe zoper procesni sklep je namreč treba dodatno upoštevati, da ni dovolj, da ZUP pri posameznem procesnem institutu dovoli pritožbo (gl. npr. četrti odstavek 50. člena ZUP, drugi odstavek 67. člena ZUP, osmi odstavek 82. člena ZUP, drugi odstavek 112. člena ZUP itd.), saj mora biti dovoljena tudi ob izpolnitvi dodatnega pogoja, da je v istovrstni upravni zadevi dovoljena pritožba zoper meritorno odločbo organa (drugi odstavek 258. člena ZUP). To pomeni, da je pri presoji dovoljenosti pritožbe zoper procesni sklep treba ugotoviti:
- ali zakon izrecno dovoljuje pritožbo zoper tak sklep, saj pri sklepih velja obrnjeno pravilo kot pri odločbah, kjer je pritožba vedno dovoljena, če ni izrecno izključena - kar pomeni, da mora zakon izrecno dovoliti pritožbo zoper konkretni sklep, sicer velja, da se procesna odločitev lahko izpodbija le s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari oziroma materialni pravici ali obveznosti kot predmetu postopka;
- ali zakon ne izključuje pravice do pritožbe zoper (meritorne) odločbe organa. V teh primerih ni dovoljena pritožba zoper sklep ne glede na to, da jo ZUP pri posameznih sklepih sicer dovoljuje. Pritožbo zoper odločbo določenih organov izključuje že ZUP (230. člen ZUP), lahko pa jo izključi tudi področni zakon (in ne tudi podzakonski akt, ker se v ustavne pravice, kot je pravica do pritožbe, lahko posega zgolj z zakonom).
Vprašanje, ali je pritožbo vložila upravičena oseba, je treba presoditi v vsakem primeru posebej. Po ZUP lahko pritožbo vloži stranka oziroma druga oseba, ki je imela v postopku enak položaj kot stranka (npr. stranski udeleženec). Vendar pravica do pritožbe oziroma upravičenost ni omejena na položaj v postopku pred izdajo odločbe, saj pritožbo lahko vložijo tudi druge osebe, če odločba posega v njihove pravice ali pravne koristi. Subjektivni pogoj za vložitev pritožbe je tako izpolnjen tudi, če so zaradi izpodbijane odločbe prizadete (osebne) pravice ali pravne koristi pritožnika, kar pomeni, da odločba vpliva oziroma spreminja njegov pravni položaj, ki je po izdaji odločbe drugačen kot pred tem. ZUP z opisano ureditvijo upravičenosti do pritožbe sledi Ustavi RS (25. člen), po kateri je odločba dovoljena zoper vsako prvostopenjsko odločbo (in drugo oblastno odločitev), če ta posega v pravice, obveznosti ali pravne koristi. To pa ni razlog, da področni zakon, ob upoštevanju ustavnih izhodišč, pravice do pritožbe ne uredi drugače, jo popolnoma izključi ali le omeji legitimacijo oziroma upravičenost do pritožbe. Sklep o ustavitvi postopka v obravnavanem vprašanju temelji na ugotovitvi, da je predmet postopka (npr. pravica do družinskega pomočnika) nededljiv oziroma da pravice ne morejo uveljaviti dediči kot pravni nasledniki umrle osebe. Če bi pravico do pritožbe zoper sklep presojali na podlagi ZUP, bi morali ugotoviti, ali je imel pritožnik v postopku že položaj stranke, sicer pa ali sklep posega v njegove pravice ali pravne koristi. Ob dejstvu, da je sodelovanje potencialnega družinskega pomočnika v postopku nujno, saj mora dati izjavo, da je pripravljen prevzeti položaj oziroma pomagati stranki, in ob pravicah (npr. do delnega plačila izgubljenega dohodka) in obveznostim, ki so mu kot pomočniku priznane oziroma naložene z odločbo, ne more biti dileme, da bi moral imeti v postopku položaj stranke, ne samo stranskega udeleženca. Zato bi se zoper izdano odločbo oziroma drug akt, zoper katerega je sicer dovoljena pritožba, lahko pritožil.
Vendar je pred omenjeno presojo treba ugotoviti, da pravico do pritožbe zoper odločbo o konkretni pravici področni predpis ureja drugače kot ZUP, npr. da dovoljuje pritožbo zoper zavrnilno odločbo le upravičencu do pravice (družinskega pomočnika), da dovoljuje pritožbo zoper odločbo v delu, ki se nanaša na pravico do povračila plačila za izgubljeni zaslužek tudi družinskemu pomočniku, da dovoljuje pritožbo upravičencu in družinskemu pomočniku, če je odločba o prenehanju izdana zaradi spremenjenih potreb upravičenca ali izvajanju nalog pomočnika v nasprotju z zakonom (18.o člen Zakona o socialnem varstvu, ZSV; Ur. l. RS, št. 3/07 in novele). Zanimivo je, da zakon odreka a contrario celo pravico družinskega pomočnika do pritožbe zoper odločbo o postavitvi, kar je sicer verjetno povezano z njegovo predhodno izjavo, da v konkretnem primeru želi opravljati naloge družinskega pomočnika oziroma nuditi pomoč osebi, vendar kot omenjeno ni mogoče prezreti, da so mu s postavitvijo določene konkretne obveznosti, ki jih pred izdajo odločbe ni imel, zato bi mu glede na ustavno pravico do pritožbe zakon slednje (verjetno) ne smel omejiti. Enako sicer velja tudi glede sporne izključitve pravice do pritožbe stranke (upravičene osebe) zoper pozitivno odločbo. Vendar na tem mestu ne želimo ocenjevati morebitne ustavne skladnosti področnega zakona s takšno ureditvijo dopustnosti pritožbe in aktivne legitimacije, saj so omenjene določbe zavezujoče, če in dokler ne bodo razveljavljene v zakonodajnem postopku ali dokler je kot neustavne ne razveljavi Ustavno sodišče. Zato je pomembno, da se v konkretnih razmerjih dovoljenost in upravičenost presoja po veljavnem področnem zakonu.
Vendar področni zakon ne ureja pravice do pritožbe zoper procesne sklepe, zato se je pri vprašanju dovoljenosti pritožbe potencialnega družinskega pomočnika treba vprašati, ali je dovoljena pritožba zoper odločbo. Kljub temu, da zakon dovoljenost pritožbe zoper odločitev o postavitvi družinskega pomočnika omejuje le na zavrnilno odločbo oziroma različne dele odločbe, lahko sklepamo, da je pritožba dovoljena, zato jo ni dovoljeno zavreči. Pri tem je namreč odločilno, da človekovih pravic, kamor sodi tudi pravica do pritožbe, ne moremo izključevati po analogiji v primerih, ki niso izrecno določeni, ampak moramo ravnati skrajno restriktivno, zato jo brez izrecnega zakonskega pooblastila ne moremo izključiti. Upravičenost oziroma legitimacija družinskega pomočnika do pritožbe zoper sklep s področnim zakonom ni regulirana (ni omejena!), zato bi jo glede na njegov položaj v postopku morali priznati.
Vendar bi pri presoji njene utemeljenosti pritožbe morali upoštevati, da bi odločba o določitvi družinskega pomočnika, njegovih pravicah in obveznostih (če stranka ne bi umrla), učinkovala šele od vročitve, ker pritožba ne zadrži izvršitve - ko bi se vzpostavilo pravno razmerje med upravičencem in pomočnikom, ne npr. od vložitve zahteve.Ker pa potencialni družinski pomočnik ne glede na pripravljenost prevzeti tak položaj tega do izdaje odločbe de iure ni imel, ne more uveljavljati nobenih pravic v času od vložitve zahteve do izdaje odločbe, zato tudi ne more uspešno zahtevati takšne odločitve.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.