Zadeva: Postopek in pravno varstvo pri izključitvi člana iz društva glede na pravno naravo sklepa o izključitvi

Datum odgovora: 8. 7. 2013, pregled 25. 11. 2022
Status uporabnika: stranka v upravnem postopku

Vprašanje:

Pristojni organ društva je z glasovanjem izključil iz društva svojega člana. Izključeni član je zahteval, da mu izdajo »sklep o izključitvi« v skladu z ZUP. Kakšna je (prava) pravna narava takšnega akta o izključitvi?

Katera bi bila morebitna pravna sredstva in vložena na kateri organ in od kdaj bi tekel rok?

Odgovor:

Upravno zadevo opredeljuje ZUP kot odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (2. člen ZUP). Upravno pravo je del javnega prava, za katerega je značilno: 1. javno pravo so tiste pravne norme, katerih naslovnik je izključno le nosilec državne oblasti (država, samoupravna lokalna skupnost), 2. pri izvrševanju javnega prava gre za izvrševanje javne oblasti, kateri so drugi subjekti podrejeni, 3. javno pravo ureja izvrševanje javnih nalog in torej varuje primarno javno korist (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 51).

V upravnih postopkih upravni organi izdajajo dve vrsti posamičnih upravnih aktov in sicer odločbe (207. člen ZUP) in sklepe (226. člen ZUP). Odločbo se izda, ko gre za meritorno, vsebinsko odločanje o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank, ki so predočeni v vlogi ali kasneje v postopku. Sklep se izda o postopkovnih vprašanjih in o vsebinskih vprašanjih, ki so glede na predmet postopka postranska (več v Jerovšek in drugi, ZUP s komentarjem, 2004, str. 572).

V upravnopravnem razmerju je en subjekt vselej organ javne uprave (upravni organ, drugi državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil) in ta nastopa pri opravljanju javne dejavnosti z izdajo konkretnega upravnega akta nasproti drugemu subjektu (stranki) enostransko z močnejšo voljo, ker se glede vsebine tega akta in pravnega razmerja z njim ne pogaja, dogovarja ali sporazumeva. Organ javne uprave odloča o pravnem razmerju, to je pravici ali obveznosti na podlagi norm materialnega prava. S tem se izrazi njegov enostranski oz. nadrejeni položaj, ki ga ima kot branik javne koristi. Subjekti upravnopravnega prava so tako nasproti izdajatelju konkretnega upravnega akta v podrejenem (subordiniranem) položaju.

V civilnopravnem razmerju pa nasproti nastopajo subjekti (nosilni pravic in obveznosti) kot enakopravni udeleženci z enako upoštevno voljo; pravne posledice tega razmerja so rezultat svobodne in soglasne volje subjektov, ker se v takem razmerju soočajo le posamični pravni interesi strank, ne pa javni interes. V civilnih zadevah prevladuje pri subjektih vedno interes posameznika, v upravnih zadevah pa vsaj pri enem subjektu (organu javne uprave) javni interes (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 52-54). Društvo ni organ javne uprave. Po Zakonu o društvih (uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št.64/11 in novela: v nadaljevanju ZDru-1-UPB2) ustanovijo društvo najmanj tri poslovno sposobne fizične osebe oziroma pravne osebe (8. člen ZDru-1-UPB2). V skladu z 2. členom  ZDru-1-UPB2 lahko postane član društva vsakdo prostovoljno in deluje  v društvu pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu, delovanje v društvu temelji na enakopravnosti članstva. Pogoje in  način  včlanjevanje ter prenehanja članstva določi društvo v temeljnem aktu (9. člen ZDru-1-UPB2). Vključevanje in izključevanje članov v društvo kot osebo zasebnega prava ureja društvo z lastnimi pravili, ki nimajo javnopravnega značaja. Področno (javno) pravo sicer delno voljo društva oz. članov omejuje, a le v smislu nedovoljevanja diskriminatorne obravnave, spodbujanja sovraštva in nestrpnosti ipd. Sicer je razmerje med članom in društvom stvar preseka njunih volj, zato v tem razmerju ZUP ne pride v poštev. »Sklep o izključitvi« člana društva, ki ga je sprejel organ društva v skladu svojimi pravili, nima pravne narave konkretnega upravnega akta. Gre za interes posameznikov (članov društva), ki so lahko fizične ali pravne osebe in ne za javni interes. Narava sklepa (odločitve) o izključitvi člana društva ima tako civilnopravno naravo.

Konkretno pravno razmerje izključitve člana iz društva ima civilnopravno naravo, ker je nastalo med posameznimi zasebnimi fizičnimi in pravnimi osebami na ravni prirejenosti (koordiniranosti), če so si ob ustanovitvi oziroma sklenitvi pravnega razmerja te osebe stale nasproti kot enakopravni subjekti pravnega razmerja, ki so izrazile soglasno oziroma sporazumno voljo za nastanek pravnega razmerja. Spora, ki nastane iz takega (pogodbenega) razmerja ni mogoče obravnavati v upravnem postopku ali upravnem sporu. Izključeni član (kot enakopravni subjekt) ima v skladu s 14. členom ZDru-1-UPB2 pravico, da v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve organov društva, pred sodiščem izpodbija odločitve, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva, pod pogojem, da je pred tem vložil pritožbo na pristojni organ društva v skladu s temeljnim aktom društva. A tožba se vloži na splošno krajevno pristojno sodišče v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/2007 in novele).

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...

[[Kategorija: