Postopanje z zahtevo za izločitev uradne osebe po vložniku, ki ima položaj stranke, a nastopi kot zastopnik druge osebe

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje

Zadeva: Postopanje z zahtevo za izločitev uradne osebe po vložniku, ki ima položaj stranke, a nastopi kot zastopnik druge osebe

Datum odgovora: 20. 1. 2009, pregled 11. 12. 2022

Vprašanje:

Upravni organ prejme zahtevo za izločitev uradne osebe iz vseh upravnih postopkov, ki se tičejo določene stranke. V postopku ima priznan status stranskega udeleženca tudi določena fizična oseba, ki je hkrati zakoniti zastopnik pravne osebe (predsednik društva), a slednja (društvo) nima položaja v tem postopku. Zahtevo za izločitev uradne osebe pa poda vložnik kot zakoniti zastopnik pravne osebe (v imenu društva). Kako naj upravni organ ravna?

Odgovor:

Namen instituta izločitve je zagotoviti objektivno in nepristransko vodenje in odločanje v upravnem postopku. ZUP v 35. členu ZUP taksativno določa t. i. izključitvene razloge (inhabilis), v 36. členu ZUP in 37. členu ZUP pa opisno, z generalno klavzulo, t.i. odklonitvene razloge (suspectus) (Jerovšek et al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2004, str. 166-167). Razlika med obema skupinama razlogov je v posledicah, ki nastopijo, če so podane - v prvem primeru mora uradna oseba takoj, ko izve za tak razlog, prenehati s kakršnimkoli nadaljnjim delom v zadevi, razen tistim, ki se ne sme odlagati (npr. nujni ukrepi v javnem interesu; tako Androjna in Kerševan, 2006, str. 154), in to sporočiti organu, ki je pristojen za odločanje o izločitvi, v drugem primeru pa mora to sporočiti omenjenemu organu, ne sme pa prenehati z delom.

Kadar so torej podani izključitveni razlogi iz ZUP, je uradna oseba izločena ex lege, 37. člen ZUP pa določa, da izločitev lahko zahteva tudi stranka, pri čemer je pojem stranke treba razumeti v širšem smislu, torej v smislu 42. člena ZUP in naslednjih členov, ne pa tudi osebe, ki takega statusa nimajo oziroma ne zatrjujejo (Jerovšek et al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2004, str. 171). Izločitev uradne osebe lahko torej med drugim zahteva tudi stranski udeleženec.

Ampak v navedenem primeru, ko sicer stranski udeleženec postopka vloži zahtevo za izločitev uradne osebe, vendar pri tem izrecno nastopa v drugi vlogi, npr. kot zakoniti zastopnik osebe, ki nima položaja stranke upravnega postopka, je treba tako vlogo na podlagi druge točke, prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči, saj osebna dejanja zakonitega zastopnika štejejo za dejanja v imenu osebe, ki jo zastopa, ta oseba pa tu ni stranka postopka.

Zahteva za izločitev uradne osebe sicer ni zahteva za začetek postopka o glavni stvari, ki jo ureja 129. člen ZUP, vendar je kljub temu zahteva, ki se nanaša na vsebino (v konkretnem primeru na ne/pristranskost), zato jo je treba obravnavati analogno (smiselno enako v sodbi in sklepu Upravnega sodišča št. 930/2002 z dne 29.01.2003).Prav tako se ne more predlagati izločitve uradne osebe iz postopka vnaprej, predlog izločitve je lahko dan le na podlagi okoliščin za vsak konkreten postopek sproti (glej tudi sodbo VS RS, št. I Up 605/2002).

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...