Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Postopanje upravnega organa po razveljavitvi njegove odločbe po nadzorstveni pravici
Datum odgovora: 06. 10. 2010, pregled 21. 11. 2022
Vprašanje:
Organ druge stopnje je razveljavil odločbo po nadzorstveni pravici zaradi kršitve materialnega predpisa. Navedeno pomeni, da odločba ne obstaja več in da je strankina vloga ostala nerešena za čas od trenutka razveljavitve dalje. V odločbi nadzorstvenega organa je navadeno, da je zoper odločbo dovoljen upravni spor. Kakšno je pravilno ravnanje organa prve stopnje po razveljavitvi odločbe - ali mora odločiti o strankinem zahtevku za čas od razveljavitve dalje, pri čemer odločba nadzorstvenega organa ne daje napotila?
Odgovor:
Nadzorstveni organ v skladu s 274. členom ZUP nima pooblastil spremeniti izpodbijane odločbe oziroma hkrati z odpravo oziroma razveljavitvijo odločbe sam meritorno odločati v upravni zadevi, ki je predmet odpravljene ali razveljavljene odločbe. Odločbo organa prve stopnje lahko nadzorstveni organ tako le odpravi ali razveljavi. Z razveljavitvijo odločbe ostanejo vse posledice, ki so do tega trenutka nastale, v veljavi, ne morejo pa iz nje nastati nikakršne nove posledice (t. i. ex nunc učinek).
Navedeno pomeni, da je treba v primeru, ko se zahtevek stranke nanaša na daljše obdobje oziroma večji obseg pravic ali pravnih koristi, kot je čas veljave odločbe od njene izvršljivosti do razveljavitve, še rešiti, saj v tem delu ni odločeno (še oziroma ne več). Za tovrstno odločanje in za izdajo nove (dopolnilne) odločbe pa je pristojen organ, ki je izdal prvotno odločbo, sedaj razveljavljeno po nadzorstveni pravici.
Bistvo pravne situacije, ki nastane z odpravo oziroma razveljavitvijo odločbe, je torej v tem, da odpravljena oziroma razveljavljena odločba ne obstaja več, zahtevek stranke pa je (lahko) ostal (delno) nerešen, ker zakon organu, ki je pristojen za odločanje po nadzorstveni pravici, ne daje pravice, da bi sam meritorno odločil v upravni zadevi. Pri takšnem položaju je torej pristojen organ prve oziroma druge stopnje dolžan izdati novo odločbo skladno z zakonom in usmeritvami v obrazložitvi odločbe, ki je bila izdana po nadzorstveni pravici. Le tedaj, če je organ, pristojen za odločanje po nadzorstveni pravici, sam pristojen za reševanje zahtevka stranke, odpravi odločbo nepristojnega organa in meritorno odloči o nerešenem zahtevku (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 588).
Potrebno je tudi izpostaviti, da drugi odstavek 277. člena ZUP v delu, ki se glasi "pač pa je zoper njo mogoče začeti upravni spor", prenehal veljati z dnem uveljavitve Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/06 in novele; gl. 109. člen ZUS-1). Po uveljavitvi ZUS-1 se dopustnost upravnega spora zoper odločbe in sklepe, izdane v postopku po nadzorstveni pravici, presoja po določbah ZUS-1 (Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 750-751).
Glede na to, da je v danem primeru treba odločiti o zahtevku stranke oziroma izdati novo odločbo skladno z zakonom in pripombami v obrazložitvi odločbe, ki je bila izdana po nadzorstveni pravici, bi moralo veljati, v skladu s prvim odstavkom 5. člena ZUS-1, da zoper njo ni mogoče začeti upravnega spora. Kakor je zapisano v sklepu Vrhovnega sodišča RS "V upravnem sporu se lahko akt, s katerim je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbija samo, če je bil z njim postopek odločanja končan. Postopek odločanja ni končan, če mora upravni organ v zvezi z aktom o odpravi oziroma razveljavitvi svojega predhodnega akta ponovno odločati o zahtevku stranke." (Sklep VS RS, št. I Up 576/07 z dne 10. 10. 2007, VS19154). Zato bi moral nadzorstveni organ v svoji odločbi v pouku o pravnem sredstvu zapisati, da pravnega sredstva zoper zadevno odločbo ni.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.