Iz Upravna Svetovalnica
Datum odgovora: 5. 11. 2011, pregled 25. 11. 2022
Vprašanje:
Organ je v postopku po uradni dolžnosti stranki poslal pisno seznanitev glede dejstev in okoliščin, ugotovljenih v ugotovitvenem postopku, in jo pozval, da se v postavljenem roku pred izdajo odločbe o ugotovitvah izreče. Stranka je v odprtem roku poslala še dopolnitev po njeni oceni dodatnih merodajnih okoliščin v zadevi, katerih organ še ni presojal. Kako naj ravna organ?
Odgovor:
Načelo zaslišanja stranke določa, da je potrebno stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (9. člen ZUP), kar stranka lahko stori ustno na ustni obravnavi, izven nje pa pisno ali ustno na zapisnik. Uradna oseba lahko ugotovitveni postopek izvaja na ustni obravnavi ali zunaj nje. Stranka ima pred izdajo odločbe pravico, da se izreče o vseh dejstvih, zbranih in izvedenih v postopku. Stranka ima pravico, da v ugotovitvenem postopku na obravnavi ali zunaj nje pisno ali ustno navaja nova dejstva in okoliščine, sodeluje pri izvedbi dokazov, izpodbija ugotovitve uradne osebe, se izreče o vseh predlogih in ponujenih dokazih (po Jerovšek, Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 158, 159).
Ob upoštevanju določb 146. člena ZUP upravni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe, čeprav je dejansko stanje po oceni organa nesporno ugotovljeno in dokazano. Če stranki sodelovanje v postopku ni omogočeno, zlasti možnost, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe, gre za bistveno kršitev pravil postopka kot samostojen pritožbeni razlog, na katerega pazi v primeru pritožbe drugostopenjski organ po uradni dolžnosti (237. člen ZUP in 247. člen ZUP). Upravni organ mora pritegnitev strank k sodelovanju ne samo izvesti, temveč tudi dokumentirati v zapisnikih o procesnih dejanjih oz. izjavah strank, ki jih v tem delu prav tako povzame v obrazložitvi odločbe (214. člena ZUP), s čimer se zagotovi formalna zakonitost postopka in končne odločbe (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 446, prim Kovač in Kerševan, 2020, komentarji k 9. in 146. členu). Navedeno je še bolj pomembno v postopkih po uradni dolžnosti, ko se (lahko) posega v pravni položaj stranke proti njeni volji.
Potek ugotovitvenega postopka določa glede na okoliščine posameznega primera uradna oseba, ki vodi postopek in znotraj tega določa v katerem roku (razen predpisanih), naj se opravi določeno dejanje postopka (145. člen ZUP). Uradna oseba pa pred izdajo odločbe stranko seznani o vseh dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na odločitev in ji postavi rok, do katerega ima stranka možnost podati svojo izjavo v zvezi z ugotovitvami postopka. Če roki niso določeni z zakonom, ali drugim predpisom, jih glede na okoliščine primera določi (samostojno) uradna oseba, ki vodi postopek (99. člen ZUP). Lahko pa pridobi izjavo stranke na sklicani ustni obravnavi. Stranka ima tedaj vse do izdaje odločbe pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve, vendar mora opravičiti, če to stori po ustni obravnavi, zakaj tega ni storila na ustni obravnavi (146. člen ZUP). Dopolnitve, ki jih stranka pošlje po ustni obravnavi in pred izdajo odločbe, je uradna oseba dolžna upoštevati in ugotoviti, kako poslana dopolnitev vpliva na rešitev zadeve; stranki je potrebno dati možnost, da se izjavi tudi o dokazih, prispelih po ustni obravnavi (163. člen ZUP), stranka je prekludirana, če bi mogla isto navesti že prej, pa tega ni storila (gl. tretji odstavek 238. člena ZUP),
V navedenem primeru mora uradna oseba ugotoviti vpliv poslane dopolnitve na končno rešitev zadeve. Če presodi, da navedbe stranke vplivajo na že ugotovljeno dejansko stanje in ga kot takšnega spreminjajo, ga mora upoštevati pri izdaji odločbe. Vendar je še pred izdajo stranki treba dati možnost, da se z njim seznani, razen če organ zgolj sledi navedbam stranke glede dejanskega stanja, saj takrat velja, da je z njim že v celoti seznanjena.
Opisano postopanje pa je seveda mogoče le takrat, ko v postopku sodeluje ena stranka, če pa ima priznan položaj stranke več udeležencev, mora slednjim zaradi spremenjenega dejanskega stanja, na katerem bo temeljila odločitev, ponovno dati možnost, da se z njim seznanijo in izjavijo vse stranke (enako kot če bi nova dejstva in dokaze po že izvedenem zaslišanju ugotovil organ sam), saj je v nasprotnem zaradi kršitve načela zaslišanja storjena bistvena kršitev določb postopka. Opozarjamo, da zaradi odziva strank(e) pri zaslišanju, ki ne pomeni navedb novih dejstev in dokazov, ampak le ponavlja prejšnje izjave ali nerelevantna dejstva, zaslišanju zadoščeno že s prvim pozivom. Organ tedaj takoj po prejemu odziva stranke izda odločbo, v kateri pa se opredeli do vseh izjav in navedb stranke (gl. 214. člen ZUP).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.