Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Postavitev skrbnika za posebne primere ob neznanem lastniku premoženju
Datum odgovora: 8. 3. 2010, pregled 31. 12. 2022
Vprašanje:
Upravnemu organu A, tj. CSD kot skrbstvenemu organu je upravni organ B (npr. ministrstvo), ki vodi matični upravni postopek, posredoval pobudo za postavitev skrbnika za posebni primer neznanemu lastniku premoženja, saj bo upravni postopek vplival na pravice in pravne koristi posameznika (npr. gre za zadevo v zvezi z gradnjo ceste). CSD na podlagi podatkov iz zemljiške knjige in drugih poizvedovanj ne more ugotoviti, kdo so lastniki nepremičnin. Ali je upravni organ B ravnal pravilno in ali je podatek o lastništvu nepremičnin nujno potreben za postavitev skrbnika v tem primeru?
Odgovor:
Insitut skrbništva ureja Družinski zakonik (DZ, Ur. l. RS, št. 15/17 in novele). DZ loči več vrst skrbništva, in sicer za otroke (257. člen - 261. člen DZ), za odrasle osebe (262. člen - 266. člen DZ) in skrbništvo za posebne primere (267. člen - 271. člen DZ).
V okvir skrbništva za posebne primere sodi tudi postavitev skrbnika neznanemu lastniku premoženja. Skrbnika se v tem primeru postavi, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi (245. člen DZ). Skrbnika postavi CSD na podlagi obvestila organov in drugih subjektov (275. člen DZ), pri čemer pri odločanju o postavitvi pod skrbništvo, pri imenovanju ali razrešitvi skrbnika, pri odločanju o obsegu skrbnikovih pravic in dolžnosti ter o pravicah in koristih varovanca, postopa po predpisih, ki veljajo za splošni upravni postopek, če ni v DZ drugače določeno, v drugih primerih pa ravna na najsmotrnejši način v skladu s svojo vlogo in s pravili stroke (264. in 276. člen DZ). Pri postavitvi skrbnika za posebni primer CSD določi obseg njegovih dolžnosti in pravic upoštevaje okoliščine vsakega posameznega primera (276. člen DZ).
V zvezi s konkretnim primerom je pomembno, da sme skrbnika neznanemu lastniku premoženja ob pogojih, ki jih določa zakon, postaviti tudi organ, pred katerim teče postopek (torej ministrstvo), pri čemer mora o tem takoj obvestiti CSD, CSD pa ima nasproti takemu skrbniku iste pravice kot nasproti skrbniku, ki ga je sam postavil (268. člen DZ).
Upravni organ B v opisanem primeru načeloma ni ravnal napačno, saj mu zakon daje na razpolago obe možnosti, da uvede postopek sam in postavi skrbnika ali da o tem obvesti drug stvarno pristojni organ, čeprav je v skladu z načelom ekonomičnosti (14. člen ZUP) treba praviloma dati prednost prvi možnosti. Če je posredoval pobudo upravnemu organu A, mora le-ta postopek uvesti in postaviti skrbnika, pri čemer podatki o lastnikih nepremičnin niso pomembni, saj gre za postavitev skrbnika neznanemu lastniku premoženja.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.