Zadeva: Posredovanje podatkov banke o osebnih podatkih stranke upravnemu organu

Datum odgovora: 31. 5. 2009, pregled 21. 1. 2023

Vprašanje:

Ali lahko organ na podlagi 34.a člena ZUP pridobi osebne podatke posameznikov od kateregakoli upravljavca zbirke podatkov? Kdaj je banka zavezana posredovati podatke na tej podlagi? Kako ravnati, če se zahtevani podatki ne posredujejo v predpisanih 15 dneh oz. banka poizvedbo izrecno zavrne?

Odgovor:

Po 34. a členu ZUP lahko organ v upravnem postopku za dodelitev določene pravice po uradni dolžnosti od upravljavca zbirke osebnih podatkov zahteva posredovanje določenih osebnih podatkov, če gre za podatke, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v konkretnem upravnem postopku. V zahtevi za posredovanje podatkov mora organ navesti, katere podatke potrebuje, in namen njihove uporabe. Če stranka vloži vlogo za dodelitev ali priznanje določene (materialne) pravice, ima organ v postopku upravičenje in odgovornost preveriti dejansko stanje in ugotoviti vse okoliščine, ki so potrebne za izvrševanje strokovnih odločitev (8. člen ZUP in 138. člen ZUP).

Določba 139. člena ZUP navaja, da uradna oseba lahko pridobiva za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja osebne podatke iz uradnih evidenc o stranki, ki je vložila zahtevo za uvedbo postopka, razen če je stranka pridobitev teh podatkov izrecno prepovedala. Podatke, ki štejejo za davčno tajnost ali se nanašajo na rasno ali drugo poreklo, politična, verska ali druga prepričanja, pripadnost sindikatu, spolno vedenje, kazenske obsodbe ali zdravstvene stanje, si lahko uradna oseba v skladu s prejšnjima odstavkoma priskrbi le, če tako določa zakon, ali na podlagi izrecne pisne privolitve stranke oziroma druge osebe, na katero se ti podatki nanašajo.

Na splošno za bančne podatke velja, da Banka Slovenije na podlagi prejete zahteve in pod pogojem, da je prosilec upravičen do posredovanja osebnih podatkov iz registra, razkrije zaupne informacije organom Republike Slovenije ali pristojnim organom drugih držav članic EU v zvezi z izvajanjem njihovih nalog in pristojnosti nadzora. Subjekti, ki pridobijo zaupne informacije, smejo te informacije uporabiti samo za izvajanje svojih pristojnosti nadzora oziroma nalog in jih ne smejo razkriti drugi osebi ali državnemu organu, po Zakonu o bančništvu (ZBan-3, Ur. l. RS, št. 92/21 in novela).

Organ, ki vodi upravni postopek, lahko zahteva določene osebne podatke posameznikov od upravljavcev zbirk osebnih podatkov, vendar pri tem obstajajo določene omejitve. V zvezi s tem je potrebno upoštevati tudi stališče informacijskega pooblaščenca, št. IP-RS: 0712-458/2008/2, z dne 21. 4. 2008 (na primeru CSD): »Dejstvo, da mora Center za socialno delo v postopku odločanja o dodelitvi denarne socialne pomoči za ugotovitev resničnega dejanskega stanja pridobiti podatke o dohodkih vseh družinskih članov pa še ne pomeni, da ima pravno podlago za pridobivanje celotnih bančnih izpiskov o prometu na TRR posameznega člana. Center za socialno delo mora namreč pri pridobivanju in obdelavi osebnih podatkov v upravnem postopku vseskozi spoštovati tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Ur. l. RS, št. 163/22) … in v skladu s tem obdelovati samo tiste osebne podatke, ki so ustrezni in po obsegu primerni za odločanje, ali je posameznik oziroma družina upravičena do denarne socialne pomoči ali ne. Zato možnost pridobivanja podatkov o dohodkih še ne pomeni, da lahko CSD pridobi celoten bančni izpisek o prometu, saj ta vsebuje tudi podatke o 'odhodkih' – bančni izpisek je dinamična kategorija, ki prikazuje dohodke in odhodke v določenem obdobju. Tudi možnost obdelave podatkov o 'premoženju', ki pomeni razliko med aktivo in pasivo v določenem trenutku, torej statično kategorijo, ne omogoča pridobivanja celotnega bančnega izpiska o prometu.« Ali stališče št. IP-RS: 0712-610/2008/600, z dne 28. 1. 2009: »… CSD ne more zahtevati celotnega bančnega izpiska družinskega člana, ampak se lahko seznani zgolj s tistim delom 'bančnega izpiska o prometu', ki se nanaša na njune dohodke, ne pa tudi z delom, iz katerega so razvidni njuni odhodki.« 

Če organ ne posreduje zahtevanih podatkov drugemu organu, ta pa izkaže upravičenje in pravno podlago za pridobitev določenega podatka, se lahko poda prijava na upravno inšpekcijo, ni pa mogoče v konkretnem postopku zgolj zaradi pasivnosti drugega organa postopka prekiniti ali zahtevka zavrniti.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...