Zadeva: Ponovno odločanje kolegijskega organa ob ugotovljenih napakah volje

Datum odgovora: 11. 6. 2014, pregled 11. 12. 2022
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Kolegijski organ (npr. komisija) je sprejel sklep, nato pa pred potrditvijo osnutka odločbe ugotovil novo dejstvo, ki bi pomembno vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve v zadevi. Ali lahko kolegijski organ ponovno odloča o zadevi, sprejme nov sklep in starega razveljavi?

Odgovor:

Skladno z ureditvijo po ZUP v primeru pristojnosti kolegijskega organa odločbe izdaja sam kolegijski organ, če s predpisi ni določeno, da jih izdaja predsednik kolegijskega organa. Postopek vodi in pripravi poročilo ter osnutek odločbe član kolegijskega organa, ki izpolnjuje predpisane pogoje, izjemoma druga oseba, ki jo pooblasti kolegijski organ (glej 29. člen ZUP). O odločanju se sestavi zapisnik o posvetovanju in glasovanju, v katerega se vpiše upravna zadeva, vrsta odločitve in morebitna posebna mnenja (81. člen ZUP), določen je kvorum in pravilo, kdaj je odločitev (odločba) sprejeta (tretji odstavek 207. člena ZUP).

Drugih pravil, ki bi podrobneje urejali postopanje organa v času med glasovanjem in izdajo oziroma vročitvijo odločbe, zakon ne določa. Odgovor na zastavljeno vprašanje je zato pogojen s splošnimi značilnostmi upravnega odločanja, ki veljajo v upravnih postopkih, ne glede na to, ali je za odločanje pooblaščena individualna oseba ali kolegijski organ. Upravna odločba začne pravno učinkovati, ko se izda. Trenutek izdaje nastopi z vročitvijo oziroma seznanitvijo stranke; če je strank več, ko se seznani prva izmed njih. Do tega trenutka odločba nima pravnih ali dejanskih učinkov. Takšna stališča so enotno podprta, tako v pravni teoriji (glej npr. Androjna, Kerševan, Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, 2006, str. 227), kot tudi sodni praksi (npr. sodba in sklep Vrhovnega sodišča, opr. št. X Ips 353/2005 z dne 25. 9. 2008: "Odločba pa se šteje za izdano z dnem vročitve stranki."

Glej tudi sodbo in sklep Vrhovnega sodišča, opr. št. 8/2013-11 G 9/2013-8 z dne 26.11.2013:"Skrajno časovno točko, do katere lahko stranka umakne zahtevo v upravnem postopku pred Agencijo, predstavlja vročitev odločbe.").

Drugače velja le takrat, kadar so odločbe predhodno ustno razglašene (glej četrti odstavek 210. člena ZUP), teh po razglasitvi ni več mogoče spreminjati, razen s pravnimi sredstvi. Dokler odločba ni izdana oziroma vročena ima značaj osnutka (v teoriji je govora tudi o internem aktu). Kolikor se pred izdajo oziroma vročitvijo ugotovi, da je ta nezakonita, ker temelji na nepravilno ali nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, napačni uporabi materialnega ali procesnega prava, je nujno, da se ustrezno spremeni, dopolni ali popravi, saj bo sicer zavestno obremenjena z napakami, ki vplivajo na njeno zakonitost, posledično pa na uveljavljanje pravic in pravnih koristi strank ali varstvo javnega interesa. Nesprejemljivo je, da organ ugotovljene napake volje, ki jo izraža osnutek odločitve ne bi spremenil ali popravil, ko jih ugotovi in to ne nasprotuje pravnemu redu.

Kakorkoli, organ, ki ugotovi pomanjkljivosti, ki vplivajo na odločitev, mora te odpraviti v skladu s svojimi pristojnostmi, pri tem ni pomembno, ali gre za individualno ali kolegijsko voden organ. Na omenjeno zavezanost vpliva faza postopka, v kateri je pomanjkljivost ugotovil:

• če je pomanjkljivosti ugotovil pred izdajo oziroma vročitvijo odločbe se osnutek spremeni tako, da sledi realnemu dejanskemu stanju ali pravilni uporabi materialnega ali procesnega prava. Ker neizdana odločba nima pravnih učinkov, niti v razmerju do stranke, niti nanjo ni vezan organ, za spreminjanje ni potrebno posebno pravno upravičenje oziroma izrecno pravno dovolilo. S tem se ne posega v pravice ali pravne koristi kogarkoli, zato ni zadržka, da organ ne bi spremenil, dopolnil ali popravil svoje volje.
• pomanjkljivosti ugotovljene po izdaji oziroma vročitvi odločbe, je mogoče zakonito sanirati samo z uporabo (rednih in izrednih) pravnih sredstev, saj je zaradi vročitve organ vezan na svojo odločitev, četudi ni zakonita. V tem smislu na primer prvostopenjski organ lahko popravi svoje napake volje po vloženi pritožbi tako, da izda nadomestno odločbo, ali po vloženi tožbi z uporabo izrednega pravnega sredstva odprave in spremembe odločbe v zvezi z upravnim sporom, če zoper prvostopenjsko odločbo ni dovoljena pritožba ipd.

V primeru kolegijskega odločanja zato velja, da ni normativnih zadržkov, da organ ponovno obravnava zadevo, o kateri je sicer že glasoval, če odločba o tem še ni bila izdana oziroma vročena.

Tretjega odstavka 207. člena ZUP, ki določa, da se »odločba sprejme z večino glasov navzočih članov« ni mogoče razumeti, da je odločba izdana, ko zanjo glasuje večina navzočih članov, kar bi pomenilo, da o isti zadevi ne morejo ponovno glasovati. Odločitev lahko pred nastankom njenih pravnih učinkov ponovno spremenijo pod enakimi pogoji, kot so jo sprejeli. Če se ugotovi, da obstajajo utemeljeni razlogi, da bi odločitev lahko ali celo morala biti drugačna, se pred izdajo odločbe ponovno preveri volja organa in o tem glasuje (t. i. revotacija). V zapisniku o posvetovanju in glasovanju se med drugim navede, da organ ponovno glasuje o zadevi in razlogi za ponovno glasovanje. Zadnja odločitev nadomesti predhodno, saj se domneva, da odločitev izraža pravo voljo kolegijskega organa. V uvodu odločbe se napiše datum seje, na kateri je bila sprejeta odločitev, ki izhaja iz izreka odločbe.

Vendar bi bilo izvorno po ZUP pravilno postopanje tako, da bi kolegijski organ odločal že o osnutku odločbe, ne da je ta spisan šele naknadno. A skladno s 3. členom ZUP se lahko določena vprašanja postopka glede na potrebe določenega področja uredijo tudi drugače kot po ZUP. Kot izhaja iz vprašanja gre v konkretnem primeru za postopanje kolegijskega organa, ki sicer nima podlage v ZUP, temveč takšno postopanje ureja drug (področni) predpis. Kolegijski organ je glede na navedbe najprej sprejel sklep o vrsti odločitve, temu pa je sledila izdelava osnutka odločbe in ponovno posvetovanje ter glasovanje. Po ZUP bi uradna oseba, ki je vodila postopek, morala pripraviti poročilo o izvedbi postopka in osnutek odločbe, o kateri bi glasoval kolegijski organ. Glede na navedeno sklepamo, da je prvotni sklep pomenil posvetovanje in dajanje usmeritev za nadaljnje vodenje postopka, ki mu je sledilo ponovno posvetovanje in glasovanje o končnem upravnem aktu. Postavljamo se na stališče, da se kolegijski organ lahko večkrat posvetuje o pravnem in dejanskem stanju upravne zadeve. Celo nasprotno, če člani kolegija niso prepričani o konkretnem dejanskem stanju ali pravilnosti uporabe predpisa, mora kolegij ta vprašanja razčistiti pred odločanjem, kar pomeni, da mora dati uradni osebi, ki vodi postopek nadaljnja navodila in usmeritve za dopolnitev ugotovitvenega postopka in/ali morebitno spremembo osnutka odločitve. 

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...