Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Položaj druge pogodbene stranke, če se v postopku posredno uporabljajo njeni osebni podatki
Datum odgovora: 29. 10. 2013, pregled 27. 11. 2022
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Iz zahteve za pridobitev pravice (npr. subvencije najemnine) izhaja, da se odločitev o pravici posredno nanaša še na drugo osebo, s katero je stranka sklenila civilnopravno pogodbo, da si delita obveznosti, ki so v delu, ki se nanaša na stranko, predmet odločanja v upravnem postopku. Zahtevo je podpisal vložnik. Ali je treba zahtevati podpis tudi druge osebe, da se bodo njeni osebni podatki lahko obdelovali v postopku?
Odgovor:
Zahtevo za uveljavitev pravice oziroma vlogo podpiše vložnik, ki uveljavlja pravico. Če isto pravico uveljavlja več oseb (npr. solastniki nepremičnine – t. i. materialni sosporniki), vlogo podpišejo vsi. S podpisom se izrazi in potrdi volja vložnika, da želi pridobiti pravico, kar je eden od osnovnih pogojev za začetek upravnega postopka. Zato mora vlogo vložiti stranka oziroma v njenem imenu in na podlagi pooblastila pooblaščenec, sicer se zavrže, če v roku iz predhodnega pisnega poziva za odpravo pomanjkljivosti – podpis/potrditev vloge oziroma predložitev pooblastila – te niso odpravljene (prim. peti in šesti odstavek 66. člena ZUP, 2. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP).
Organ voljo stranke ugotovi pred formalnim začetkom postopka. Prav tako mora še pred začetkom ugotovitvenega postopka presoditi, ali odločitev o pravici lahko vpliva na pravico ali pravni interes še koga, ki ni vložnik, in mu omogočiti sodelovanje v postopku. Vendar gre pri omenjenih procesnih predpostavkah za dve procesni vprašanji, ki se obravnavata ločeno in na drugačen način:
- če vloga ni podpisana oziroma je izkazan dvom o volji stranke za pridobitev pravice, organ pozove stranko(e) k potrditvi vloge;
- če organ ugotovi, da bi druga oseba v postopku lahko imela položaj stranskega udeleženca, jo o tem obvesti in pozove k priglasitvi udeležbe (143. člen ZUP).
Vprašanje se zgolj na prvi pogled nanaša na potrditev vloge, saj ob takšnem konkretnem dejanskem stanju ni mogoče govoriti o procesni pomanjkljivosti, ki bi terjala dodatno »potrjevanje vloge«. Pravica se v tem primeru nanaša samo na vložnika, zato vlogo za njeno uveljavitev podpiše samo on. Dogovorjena delitev obveznosti, ki izhaja iz pogodbe, pomeni zgolj, da vložnik zahteve za dodelitev pravice lahko uveljavlja svojo javnopravno pravico samo v obsegu civilnopravne obveznosti, zato ima edini položaj (aktivne) stranke.
Druga pogodbena stranka bi morebiti v postopku lahko imela položaj stranskega udeleženca, če bi odločitev vplivala na njen pravni interes, zato bi organ moral presoditi, ali bi izdaja odločbe, s katero se zahtevku ugodi, lahko vplivala na njen pravni položaj. Ugotovimo lahko, da bi druga pogodbena stranka teoretično lahko izkazovala pravni interes na temelju varstva njenih osebnih podatkov, ki so v zapisani pogodbi kot enem ključnih dokazov za ugotovitev pravno relevantnih dejstev in odločitev v zadevi. Vendar ocenjujemo, da ta z vidika odločitve o pravici, ki je predmet postopka, ni relevantna, saj so pri tem upoštevni le podatki oziroma konkretno dejansko stanje, ki se nanaša na vložnika. Odločitev o pravici vložnika zato zgolj zaradi tega ne bi vplivala na njegov pravni položaj.
Pravno podlago za uporabo pogodbe, v kateri so navedeni osebni podatki drugih oseb, kot dokaza v postopku, daje ZUP. Z ZUP je vzpostavljena zakonita pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, ki jo je sicer predpostavljal novo sprejeti Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Ur. l. RS, št. 163/2022). V okviru upravnih postopkov sta namreč omenjena zakona v razmerju specialni (ZUP) in splošni (ZVOP-2) predpis, ki koherentno zagotavljata ustrezno varstvo osebnih podatkov. V skladu s tem je organ osebne podatke zavezan varovati skladno s procesnimi pravili, pri tem pa mora upoštevati tudi načelo sorazmernosti, kar pomeni, da jih v upravnem postopku ne bo »obdeloval«, če to ni nujno potrebno (npr. v odločbi bo navedel le osebne podatke tako stranke kot drugih oseb, ki so odločilni za utemeljitev izreka).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.