Iz Upravna Svetovalnica
Comments on Ravnanje stranke v primeru molka organa prve stopnje
Oxijan said ...
Spoštovani!
Moje ime je Jan in sem študent. Lani sem prejemal Zoisovo štipendijo in zaradi izpolnjevanja pogojev sem tudi v letošnjem šolskem letu oddal vlogo za njeno pridobitev. Ker z razrešitvijo vloge nisem bil zadovoljen, sem se 27. 11. 2012 pritožil, a vse do sedaj (1. april 2013) nisem prejel odgovora. Ko sem konec marca poklical na Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, so mi povedali, da so mojo pritožbo predali organu druge stopnje (to naj bi se zgodilo že 14. 12. 2012). To je v očitnem neskladju z ostalimi informacijami, ki sem jih dobil na Javnih sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. Klical sem jih namreč tudi januarja in februarja 2013, a so mi vedno zagotovili, da mojo vlogo še rešujejo.
Kaj naj storim sedaj - komu naj se pritožim? Naj se zaradi molka organa prve stopnje pritožim organu druge stopnje ali smem sklepati, da se je tudi organ druge stopnje zavil v molk. Kako ravnati v primeru molka organa druge stopnje?
Hvala za vso pomoč.
--Oxijan 20:18, 1. april 2013 (CEST)
Spoštovani,
hvala za vaše vprašanje. Odgovor smo dopolnili tudi v zvezi z molkom organa druge stopnje: http://www.fu.uni-lj.si/mediawiki/index.php?title=Ravnanje_stranke_v_primeru_molka_organa_prve_in_druge_stopnje
Lep pozdrav,
Ekipa Upravne svetovalnice
Milan said ...
Imam vprašanje..
Sosed želi graditi na objektu ki se nahaja v 4 m pasu od parcelene meje..Z raznimi pravni cakami(ki vsebinsko ne pijejo vode) me je želel izključiti kot stranksega udeleža v upravnem postopku..Upravni organ me je povabil k udeležbi na način da PRIGLASIM udeležbo(torej kot nekekga pigzigmera)..Napisal sem pritožbo da se z nameravanim posegom soseda ne stinjam, da sosed izvaja NOVOGRADNJO na objektu, ki se nahaja v 4 m pasu in da za to potrebuje moje soglasje..Navedel sem tudi sodno prakso Upravno soišče odločba 400/2009 in 389/2009, ki govorita v mojo prid..
Upravni organ na mojo pritižbo ni odgovoril v 2 mesecih..Ali pomeni da je mojo pritožbo zavrnil in kako dalje? Ali ni vljudno da upravni organ na pisanje odgovori?
--Milan 09:02, 13. avgust 2013 (CEST)
Katja said ...
Kaj pa se naredi v primeru, ko si oddal pritožbo organu druge stopnje, ta pa po skoraj enem letu še vedno ni izdala odločbe. Stranki s strani organa prve stopnje je bilo naloženo, da mora vrniti štipendijo. V odločbi ni bilo navedeno, da pritožba ne zadrži izvržbe. Ali v tej situaciji se stranki splača molčat ter čakati na zastaranje postopka? Po kolikšnem času se tak postopek zastara?
--Katja 22:01, 30. januar 2014 (CET)
Uroš said ...
Molk organa je zakonito šikaniranje državljanov.
--Uroš 20:50, 18. junij 2014 (CEST)
Upravna svetovalnica said ...
Spoštovani g. Milan,
upravni organ je postopal pravilno in zakonito, ko vas je pozval k priglasitvi udeležbe v postopku, saj položaj stranskega udeleženca, ne glede na pravni interes ni avtomatičen in se je treba o tem izreči. Vaša vloga (pritožba), ki je sledila pozivu na priglasitev, je po vsebini sicer izražala nestrinjanje s posegom oziroma izdajo upravnega dovoljenja, vendar s tem tudi voljo po sodelovanju v postopku, zato bi vam organ moral omogočiti sodelovanje pri izvedenih procesnih dejanjih (npr. ustni obravnavi), prav tako pa bi vam moral vročiti akt, ko/če bi se postopek zaključil. Ker ste svojo udeležbo priglasili, lahko zahtevate od organa, da vam sporoči v kakšni fazi je postopek (sedmi odstavek 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP) oziroma vročitev morebitne odločbe (gl. 229. člen in 143. člen ZUP; o možnih pravnih sredstvih gl. peti odstavek 235. člena ZUP).
Lep pozdravljeni, Ekipa Upravne svetovalnice.
--Matjaž 08:07, 20. avgust 2014 (CEST)
Upravna svetovalnica said ...
Spoštovana ga. Katja, v vašem primeru, ko je prvostopenjski organ odločil o obveznosti (vračila štipendije), zoper odločitev pa ste se pritožili in s tem odložili nastanek izvršljivosti (izpolnitve dejanskega vračila štipednije), je pasivnost drugostopenjskega organa oziroma njegov molk lahko tudi v vašo korist, saj z nezakonitim ravnanjem odlaga nastop izvršljivosti naložene obveznosti. Kolikor je temu res tako, ni videti razloga, da bi organ opozorjali na njegovo obveznost odločitve v zakonitem roku, kar je sicer pogoj za vložitev tožbe v upravnem sporu. V nasprotnem, če želite čimprejšnjo odločitev o pritožbi, ker je prvostopenjska odločitev nezakonita in je molk drugostopenjskega organa v nasprotju z vašim interesom, da se zadeva čimprej razčisti, pa pred vložitvijo tožbe morate zahtevati izdajo drugostopenjske odločbe (dokazilo, npr. potrdilo o oddaji priporočene pošiljke ali potrdilo o oddaji vloge, ki ga izda organ, obvezno hranite, saj ga boste morali priložiti tožbi!). Glede zastaranja velja, da to nastopi po poteku 10 let od vzpostavitve pravnomočne obveznosti (gl. 356. čl. OZ).
Lep pozdrav, Ekipa Upravne svetovalnice
--Matjaž 08:10, 20. avgust 2014 (CEST)
Upravna svetovalnica said ...
Spoštovani g. Uroš, molk organa pomeni kršitev procesnih pravil o izdaji odločbe v zakonitem roku, zato pravila Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) o molku, ki temeljijo na fikciji zavrnitve zahtevka, prizadetim strankam dajejo zakonito možnost varstva njihovih pravic in pravnih koristi s tem, da vložijo pritožbo oziroma drugo pravno sredstvo in odločujoče organe tako prisilijo k izdaji ustreznega akta oziroma odločitvi o njihovem zahtevku. V nekaterih primerih (po področni zakonodaji, ne po ZUP!) pa molk pomeni celo fikcijo pozitivne odločitve. Prepričani smo, da organi namerno ne zavlačujejo z izdajo odločb in s tem kot pravite šikanirajo državljane. Razlogi za nepravočasno izdajo odločb niso enoznačni, kljub temu da so pogosto tudi na strani strank, ki ne predložijo vseh potrbnih dokazil, se ne odzivajo na pozive k dopolnitvam ali ne prihajajo na ustne obravnave ali zahtevajo podaljšanje rokov, se povsem strinjamo, da bi organ moral storiti vse kar je potrebno, da odstrani morebitne ovire za sprejem odločitve v zakonitem roku na njegovi strani.
Lep pozdrav, Ekipa Upravne svetovalnice
--Matjaž 08:12, 20. avgust 2014 (CEST)