Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Podaja vloge pri (ne)pristojnem organu in njena pravočasnost
Datum odgovora: 1. 2. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Vloga je bila s strani stranke poslana pravočasno, vendar je bila poslana nepristojnemu organu. Nepristojni organ jo je nato odstopil pristojnemu organu, vendar šele po preteku roka za vložitev zadevne vloge. Ali se taka vloga šteje za pravočasno?
Odgovor:
Vloga je vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden se izteče morebitni s področnimi zakoni ali ZUP določen rok za njeno podajo, saj pomeni pravočasnost procesno predpostavko za tek meritornega postopka. Če temu ni tako, se vloga s sklepom zavrže (glej za zahtevke 129. člen ZUP ali posebej roke za pritožbo po 240. členu ZUP). Pri tem je treba vendar ločevati, ali gre pri podaji vlog v rokih za materialne roke, ki načeloma niso podaljšljivi (npr. roki za zahtevke po področnih predpisih), ali procesne, za katere je dana možnost podaljšanja prek ZUP na več načinov (npr. s posebnim sklepom na prošnjo stranke, prek določil ZUP o prenosu roka, če se izteče na nedelavnik, na prvi naslednji delovni dan, in prek vrnitve v prejšnje stanje, več v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023).
Če se vloga pošlje po pošti velja, da je vložena na dan na dan oddaje na pošti (drugi odstavek 68. člena ZUP), če je oddana kot priporočena pošiljka. Toda tedaj (gl. ta primer) je treba šteti kot dan oddaje na pošti tudi pošiljko, ki ni oddana priporočeno, če je iz žiga oziroma potrdila pošte na pošiljki razviden datum oddaje. Kadar se vloga vloži neposredno pri organu ali ustno na zapisnik velja datum vložitve za datum prejema. Vloga, poslana po elektronski poti, se šteje za pravočasno, če jo je pred iztekom roka prejel informacijski sistem organa ali informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje (68. člena ZUP). Izbira oblike, načina ter posledično časa in kraja podaje vloge je prepuščena stranki, razen če zakon določi drugače. Pri tem pa mora stranka paziti, da poda vlogo na pristojni organ (glej 65. člen ZUP) in pravočasno (več Sever v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 463).
Če prispe vloga na organ po pošti, brzojavno ali po elektronski poti, pa organ zanjo ni pristojen, jo brez odlašanja posreduje pristojnemu organu oziroma sodišču. Organ mora storiti vse potrebno, da ugotovi, kdo je pristojen. O posredovanju vloge pristojnemu organu obvesti stranko z dokumentom v obliki dopisa (praviloma tako, da se seznani z dopisom, s katerim je vloga odstopljena drugemu organu) ali z izdajo sklepa, s katerim se pristojni organ izreče za nepristojnega. V upravni praksi prevladuje odstop z dokumentom v obliki dopisa, ne glede na to, da je odločitev o nepristojnosti procesna odločitev, ki se zapiše v obliki sklepa, kar nenazadnje izhaja tudi iz drugega odstavka 27. člena ZUP. Ne glede na način zapisa odločitve o nepristojnosti, v obliki dopisa ali sklepa, stranka nima pravnega sredstva. Če organ ne more ugotoviti, kdo je pristojen, vlogo s sklepom zavrže (65. člen ZUP).
Upoštevaje omenjene posebnosti, je pravočasna je le vloga, ki jo pred iztekom roka prejme pristojni organ. To potrjuje tudi ureditev instituta vrnitve v prejšnje stanje po 103. členu ZUP, po kateri se vloga, poslana pravočasno nepristojnemu organu, tako da jo pristojni organ prejme po izteku roka, obravnava kot prepozna, stranka pa ima možnost vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje, če sta razlog za zamudo njena nevednost ali očitna pomota) (glej tudi UPRS Sodba I U 1414/2016-14 z dne 9. 1. 2018). V upravnih postopkih gre velikokrat za laične stranke, zato ZUP skladno z načelom varstva pravic strank, z željo, da se jih ne prekludira zaradi nevednosti ali očitne pomote, dopušča glede zamujenih procesnih rokov vrnitev v prejšnje stanje (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 444). Toda ta opcija ni dopustna za materialne roke, kjer pa je podaljšanje ali vrnitev v prejšnje stanje možna le na temelju morebitnih tovrstnih določb področnega zakona.
Pri presoji pravočasnosti vloge je sicer treba slediti mnenju VSRS, ki je v sodbi in sklepu X Ips 389/2005 z dne 9. 10. 2008 (enako tudi X Ips 921/2005), zapisalo, da domneva pravočasne vložitve vloge velja za primere, ko stranka pošlje vlogo kateremukoli organu v smislu ZUP (gl. 5. člen ZUP). V skladu z omenjeno razlago VSRS je pravočasna vloga, če je v roku poslana organu, ki je pristojen za vodenje oziroma odločanje v upravnem postopku.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.