Ogled - napisati zapisnik ali uradni zaznamek?

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje

Zadeva: Ogled - napisati zapisnik ali uradni zaznamek?

Datum odgovora: 12. 7. 2011, pregled 11. 12. 2022
 

Vprašanje:

Uradna oseba opravi ogled kraja brez prisotnosti stranke. Ob ogledu si zabeleži vse ugotovitve. Ali te ugotovitve zabeleži v obliki zapisnika ali v obliki uradnega zaznamka?

Odgovor:

Uradni zaznamek se lahko sestavi o zapažanjih in ugotovitvah, ustnih navodilih in sporočilih ter okoliščinah, ki se tičejo samo notranjega dela organa (drugi odstavek 74. člena ZUP), zapisnik pa se mora pisati ne le o ustni obravnavi in o ustnih izjavah strank ali drugih oseb, ampak tudi o drugih pomembnejših dejanjih v postopku (prvi odstavek 74. člena ZUP).

Kaj so "pomembnejša dejanja v postopku", ZUP ne določa (pravno nedoločni pojem), zato je to v presoji uradne osebe, ki mora v zvezi z našim vprašanjem upoštevati predvsem, ali gre za dejanja, ki so usmerjena proti stranki in predstavljajo podlago za odločitev o njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Ogled kraja, ki med drugim predstavlja edino neposredno dokazilo, ki ga ureja ZUP, je nedvomno eno od takih dejanj. O ogledu se torej piše zapisnik (tako tudi Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 375). Da se o ogledu piše zapisnik, posredno izhaja tudi iz drugega odstavka 201. člena ZUP, ki določa, da se (morebitni) posnetek izvedbe dokaza z ogledom priloži zapisniku. Zapisnik je torej treba pisati vedno, lahko pa se poleg tega ogled tudi snema (prim. z Jerovšek in Kovač, 2010, str. 173, ki menita, da se lahko ogled bodisi snema bodisi se o njem piše zapisnik bodisi se oboje kombinira).

Stranka ima v skladu z 200. členom ZUP pravico biti prisotna pri ogledu, po stališču sodne prakse pa je dolžnost zagotovitve možnosti udeležbe strank zgolj relativna, saj ne gre za bistveno kršitev pravil postopka, če udeležba ne bi mogla pripeljati do drugačne odločitve in so se stranke o vseh dejstvih in okoliščinah lahko izjasnile v drugih delih postopka (sodba VS RS št. I Up 409/99).

V nekaterih posebnih upravnih postopkih (npr. inšpekcijskih) je celo predvideno, da se v določenih primerih (če je zavezanec pravna oseba ali samostojni podjetnik) lahko opravijo vsa dejanja v postopku in izvedejo vsi dokazi brez navzočnosti določenih oseb  - torej tudi ogled in z njim povezano pisanje zapisnika (gl. npr. tretji odstavek 29. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru, ZIN, Uradni list RS, št. 43/07 in novele). V tem primeru npr. lahko, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Posebna pravila pa veljajo tudi za vročanje - poziv in zapisnik se namreč lahko zavezancu v tem primeru vročita tudi tako, da se ju izroči kateremu od zaposlenih oziroma, če to ni mogoče, pusti v objektu (četrti odstavek 29. člen ZIN).



Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...