Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Odprava pravnomočne odločbe na pobudo stranke
Datum odgovora: 24. 5. 2010, pregled 1. 12. 2022
Vprašanje:
Upravni organ je izdal odločbo na zahtevo stranke v posebnem upravnem postopku (npr. upravna enota gradbeno dovoljenje na podlagi 67. člena Zakona o graditvi objektov). Odločba je postala pravnomočna, stranka pa je nato podala vlogo za odpravo odločbe, saj ne namerava koristiti z odločbo podeljenih pravic (npr. dovolitev gradnje stanovanjske hiše). Odprava pravnomočne odločbe bi stranki omogočila takojšnjo povrnitev stroškov v zvezi s pridobitvijo pravice (npr. povrnitev komunalnega prispevka). Ali se pravnomočna odločba v tem primeru lahko odpravi?
Odgovor:
Pravnomočnost ureja 158. člen Ustave RS, ki določa, da je pravna razmerja, urejena z pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom. Ta določba zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi in sodnimi akti. Namen pravnomočnosti posamičnih pravnih aktov je doseči njihovo pravno stabilnost oz. nespremenljivost. Pravna varnost terja, da vsak upravni ali sodni akt (odločba, sodba ali sklep) pride v pravno stanje, v katerem ga ni več mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti. V s posamičnim aktom pridobljeno pravico ali naloženo obveznost naj se ne posega več, ker bi to slabilo zaupanje v pravni red (po Šturm et al., Komentar URS, 2002, str. 1071). Skladno z določbami četrtega odstavka 225. člena ZUP je pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom.
Izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov je omejeno le na razloge, ki so določeni v štirih izrednih pravnih sredstvih (obnova postopka, izredna razveljavitev, odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici in ničnost) in ki pomenijo hude kršitve zakonitosti oz. velike nepravilnosti v postopku. Pravna sredstva za izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov pa lahko določijo še drugi upravni predpisi, kot npr. Zakon o davčnem postopku (po Šturm et al., Komentar URS, 2002, str. 1072-1076). Če je odločba pravnomočna, ni mogoče zanikati njenega pravnega učinka, tudi če bi bila nezakonita, in velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (več v sodbi VS RS U 1463/93-4).
Ker gre v navedenem primeru za posebni upravni postopek, je potrebno primarno upoštevati določbe področnega predpisa in subsidiarno določbe ZUP v skladu s 3. členom ZUP. Iz prvega odstavka 59. člena Gradbenega zakona (GZ -1, Ur.l. RS, št. 199/2021 in novele) izhaja, da gradbeno dovoljenje preneha veljati, če v petih letih po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja investitor (stranka po ZUP) ne začne z gradnjo. Tako področni zakon kot ZUP ne obravnavata možnosti, da bi se stranka odpovedala z odločbo že podeljenim pravicam. Če v konkretnem primeru torej ne obstajajo razlogi za sprožitev katerega koli od možnih izrednih pravnih sredstev za poseg v pravnomočno odločbo, potem je odločba pravno veljavna in zavezujoča do preteka veljavnosti po področnem zakonu.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.