Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Odločanje predstojnika v postopku, za katerega je pooblaščena uradna oseba
Datum odgovora: 15. 7. 2014, pregled 19. 12. 2022
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Predstojnik podeli pooblastilo za vodenje in odločanje v upravnem postopku uradni osebi, ki tudi pripravi osnutek odločbe, ker pa je ta oseba nato dalj časa odsotna z dela, odločbo izda predstojnik organa. Ali je tako ravnanje predstojnika pravilno?
Kaj pa če bi predstojnik izdajal vse odločbe, izdane v organu, ne glede na to, da so bila podeljena pooblastila za vodenje in odločanje in da ne bi obstajale zgoraj navedene (nujne) okoliščine?
Odgovor:
Pristojnost za odločanje o upravni zadevi ima vedno organ (organ ali nosilec javnih pooblastil). Za zakonitost je ključna torej t. i. stvarna pristojnost.. Naloge v organu pa opravljajo fizične osebe. Zato se poleg vprašanja pristojnosti vedno zastavi tudi vprašanje, katera fizična oseba je pooblaščena za vodenje postopka in za odločanje o upravni zadevi (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 149).
ZUP ločuje dve vrsti pooblastil (28. člen ZUP in 29. člen ZUP): 1) pooblastilo za vodenje postopka in 2) pooblastilo za odločanje. V upravnem postopku ni striktno uveljavljeno načelo neposrednosti, kar pomeni, da o upravni zadevi lahko odloči tudi oseba, ki ni sama neposredno vodila postopka in opravljala drugih procesnih dejanj. To izhaja iz načel organizacije javne uprave, kjer je največ odgovornosti na vodjih, delo pa mora biti porazdeljeno čim bolj racionalno (Jerovšeket al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 149).
V individualno vodenem organu (ministrstva, organi v njihovi sestavi, upravne enote idr.) je za izdajanje odločb v upravnem postopku že po samem zakonu pooblaščen predstojnik (28. člen ZUP). Predstojnik ima pravico, da za odločanje v upravnih zadevah določene vrste pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu. S pooblastilom drugi osebi se ne ukine predstojnikovo pooblastilo, ki ga ima po samem zakonu. Pooblastilo se lahko tudi prekliče; če se prekliče med vodenjem postopka, je treba zadevo dodeliti v reševanje drugi osebi ali pa o zadevi odloči predstojnik sam.
Po 31. členu ZUP lahko postopek vodi in v njem odloča oseba, ki ima predpisano izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka, predstojnik organa pa ima pooblastilo za odločanje ne glede na izpolnjevanje teh pogojev, dejanja v postopku pa lahko opravlja le, če izpolnjuje pogoje. Ali se bo predstojnik odločil za delegacijo pooblastila, je njegova pravno nevezana organizacijska odločitev. Če se odloči za dodelitev pooblastila za odločanje, to pooblastilo obsega tudi pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 151 in 157).
Menimo, da v primeru, ko so podane nujne okoliščine (npr. daljša nepredvidena odsotnost uradne osebe, ki je pooblaščena za odločanje), predodelitev zadeve in s tem odločitve predstojniku ali drugi osebi, ki izpolnjuje pogoje za to, ni sporna, saj je tako ravnanje skladno s temeljnimi načeli zakonitosti, varstva javne koristi in pravic strank (7. člen ZUP) in načelom ekonomičnosti (14. člen ZUP).
V primeru, ko take okoliščine niso podane, pa je treba tehtati med tem, kaj pomeni načelo samostojnosti (12. člen ZUP) za uradno osebo, ki ji je podeljeno pooblastilo za odločanje in kaj za predstojnika organa. V skladu s stališči teorije predstojnik pooblaščeni uradni osebi sicer ne sme dajati konkretnih navodil, kako naj vodi postopek ali kako naj odloči (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 102), vendar to ne pomeni, da predstojnik nima nobene možnosti vplivati na končno odločitev. Predstojnik organa je namreč (delovno)pravno in politično gledano (objektivno) odgovoren za delovanje celotnega organa, zato lahko odločanje v konkretni zadevi tudi prevzame in s tem odvzame pooblastilo za odločanje v konkretnem primeru (tako Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 118). Tako stališče je po našem mnenju povsem na mestu v primerih posamičnih prevzemov odločanja (npr. izredno zahtevni ali zaradi drugih okoliščin zelo delikatni postopki - npr. v splošni javnosti zelo odmevni postopek), ne moremo pa ga širiti preko teh meja - da bi torej predstojnik najprej podelil pooblastila za odločanje, potem pa ne glede na okoliščine vse odločbe izdajal sam. Če bi namreč želel imeti večji vpliv na tek postopka in na samo odločitev v prav vseh primerih, potem bi po našem mnenju moral podeliti zgolj pooblastilo za vodenje postopkov. Dodajamo, da je lahko nasprotno ravnanje neke vrste nezaupnica sodelavcem ali pa nepotrebno prelaganje odgovornosti na predstojnika.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.