Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Obseg skrbništva za poseben primer
Datum odgovora: 14. 3. 2011, pregled 11. 12. 2022
Vprašanje:
Kolikšen je obseg skrbništva za poseben primer (npr. za urejanje finančnih zadev stranke)? Ali mora skrbnik priložiti posebno odločbo centra za socialno delo tudi za ostale upravne postopke ali zadostuje pred upravnim organom že pooblastilo, podpisano s strani omejeno poslovno sposobne stranke oziroma lahko ta sama ureja določene zadeve?
Odgovor:
V skladu z drugim odstavkom 46. člena ZUP štejemo polnoletno osebo, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, procesno sposobno v mejah svoje poslovne sposobnosti. Obseg omejitve poslovne sposobnosti je odvisen od intenzitete okoliščin, ki so podlaga za omejitev poslovne sposobnosti in njihovega vpliva na razsodnost osebe oz. zmožnost razumeti pomen svojih dejanj. Izven omejitev sme poslovno omejeno sposobna oseba opravljati procesna dejanja v postopku.
Glede ostalih poslov, ki jih lahko sklepa le z dovoljenjem zakonitega zastopnika, je taka oseba procesno nesposobna – procesna dejanja lahko opravijo le preko zakonitega zastopnika (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 193). Zakoniti zastopnik je lahko vsakdo:
– ki izpolnjuje pogoje za skrbnika, določene z zakonom, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja;
– ki se je udeležil usposabljanja in je uvrščen na seznam iz četrtega odstavka 18. člena Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1, Ur. l. RS, št. 16/17 in nasl.)
Obveznost skrbnika je prostovoljna in častna, pri čemer mora skrbeti za pravice in korist varovanca, njegovo osebnost in skrbno upravljati s premoženjem varovanca, pri čemer pa se mora praviloma pred vsakim opravilom posvetovati z varovancem in upoštevati njegovo mnenje (247. DZ). Pri izvajanju skrbništva skrbnik potrebuje obvezno soglasje CSD (odločbo) za primere navedene v 248. členu DZ in brez dovoljenja centra za socialno delo ne sme storiti ničesar, kar bi presegalo okvire rednega poslovanja ali upravljanja varovančevega premoženja, kot to določa tretji odstavek 247. člena DZ..
V dvomu se zaradi teže posega v opravilno sposobnost stranke šteje, da je skrbnik postavljen za ožji del poslovanja, torej ne za dejanja in posle, ki niso jasno označeni kot obseg skrbništva (in s tem odvzema sposobnosti stranki). Šteje se, da lahko ta dejanja opravlja le stranka oziroma z njene strani pooblaščena oseba (ne skrbnik v imenu stranke, lahko pa s pooblastilom osebe z omejeno poslovno sposobnostjo v tistem delu, kjer ta ni omejena). V nasprotnem primeru je storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka, kar je razlog za pritožbo in odpravo izdane odločbe, ker osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka v postopku, ta možnost ni bila dana, ali pa jo je zastopal nekdo drug, ki ne bi mogel biti stranka (druga točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
Seveda pa ima stranka v postopku možnost postaviti tudi pooblaščenca, ki jo zastopa v postopkih pred organom (53. člen ZUP), ta pooblaščenec pa je lahko katerakoli oseba, ki izpolnjuje pogoje za stranko, torej tudi njen skrbnik, ki sicer skrbi le za del njenih pravnih poslov.
Razmerje med pooblastiteljem, stranko v postopku in pooblaščencem temelji na medsebojnem dogovoru med njima. Vsa dejanja v upravnem postopku torej opravlja stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki pa lahko postavita sebi pooblaščenca. Ta zastopa stranko pri vseh dejanjih upravnega postopka, razen v primeru izjav stranke, ko je njena navzočnost potrebna. Pooblaščenec je lahko vsak, kdor je poslovno popolnoma sposoben. Določeno je tudi, da se za zastopanje pred organom lahko pooblasti odvetniško družbo. V tem primeru se šteje, da je pooblastilo dano vsem odvetnikom pooblaščene odvetniške družbe.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.