Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Nastanek obveznosti plačila izvedenskega dela
Datum odgovora: 18. 3. 2013, pregled 22. 11. 2022
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Organ je ugotavljal dejansko stanje s pomočjo več izvedencev. Pred njihovo postavitvijo so stranke založile predujem, ki pa ni zadoščal za poplačilo vseh stroškov izvedenskega dela. Zoper sklep o stroških postopka, v katerem so bili določeni zavezanci za plačilo, znesek plačila in rok (8 dni po dokončnosti), je bila vložena pritožba. Ker zavezanci za plačilo, zaradi teka pritožbenega postopka, obveznosti niso poravnali, organ pa nima dovolj založenih sredstev, izvedenci zahtevajo takojšnjo izplačilo in dodatno zahtevajo plačilo zamudnih obresti.
Kdaj je izvedenec upravičen do plačila računa za opravljeno delo? Ali lahko uveljavlja plačilo zamudnih obresti?
Ali je treba izdati nov sklep o postavitvi izvedenca, če bo zaradi odločitve instančnega organa ali sodišča treba dopolniti ugotovitveni postopek?
Odgovor:
Pri vprašanjih postopanja organa z zahtevki za plačilo stroškov izvedenskega dela je odločilno poznavanje položaja oziroma medsebojnega razmerja odločujočega organa in izvedenca. Slednjega imenuje organ, če uradna oseba, ki vodi postopek oziroma odloča v upravni zadevi, nima dovolj strokovnega znanja za ugotovitev ali za presojo pravno relevantnega dejstva (189. člen ZUP). Ne glede na način začetka postopka, ali je začet na zahtevo stranke, ker ta uveljavlja neko pravico, ali po uradni dolžnosti, ker organ ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za naložitev obveznosti stranki, je odločitev o postavitvi izvedenca izključna presoja organa, na katero stranke ne morejo neposredno vplivati. Stranke v obeh primerih lahko le predlagajo postavitev izvedenca, vendar je vedno odločilna zgolj presoja organa, ali ima dovolj strokovnega znanja za ugotovitev dejanskega stanja stvari, od katerega je odvisna zakonita upravna odločba (8. člen ZUP).S sklepom postavljeni izvedenec mora izpolniti obveznosti, ki mu jih je naložil organ. Z izdajo sklepa se vzpostavi javnopravno oziroma upravnopravno razmerje med njim in organom. Zato zakonito postavljeni izvedenec v formalnem in dejanskem smislu ni v nikakršnem odnosu do strank, saj zaradi objektivnosti in nepristranskosti ne sme biti v razmerju, ki bi vzpostavljal dvom o njegovi objektivnosti in nepristranskosti, saj bi bil sicer podan izključitveni razlog (192., 35. in 36. člen ZUP). Morebitna končna odločitev, ki bi temeljila na takšnem izvedenskem delu bi bila obremenjena z bistveno kršitvijo določb upravnega postopka (6. točka 260. člena ZUP). Z vzpostavitvijo upravnopravnega razmerja med organom in izvedencem bi - poenostavljeno - lahko strnili, da je izvedenec začel z delom »v službi« organa. Takšno razmerje pa ne vzpostavlja samo obveznosti izvedenca do organa, temveč tudi obratno, saj ima organ do izvedenca ne samo upravičenja, ampak tudi obveznosti, ki se pretežno nanašajo na povračilo stroškov izvedenskega dela.
Na podlagi vzpostavljenega formalnega razmerja med izvedencem in organom je tako izključno organ zavezan, da izvedencu poravna upravičene stroške opravljenega izvedenskega dela, ne pa stranka, čeprav se je postopek začel na njeno zahtevo ali izvedenec postavil na njen predlog.
Po ZUP ima organ, v postopkih na zahtevo stranke, sicer možnost, da od stranke na zahtevo, katere se je postopek začel zahteva predujem za izvedbo dokazovanja z izvedencem, in njegovo plačilo veže na izvedbo dokaza, ali pa od stranke ne zahteva predujma predvidenih stroškov, vendar mora v takem primeru računati, da bo stroške verjetno začasno moral kriti sam, iz svojih sredstev, dokler jih ne bo poravnala zavezana stranka oziroma dokler se od nje prisilno ne izterjajo. Pri tem, ali bo organ zahteval predujem, ni odločilno, ali je za izvedbo izvedenskega dela morebiti izvedenec zahteval založitev dela stroškov, ker izvedenskega dela sicer ne bi mogel opraviti, ampak že dejstvo, da se predvideva nastanek stroškov.
Odločitev o plačilu stroškov izvedenskega dela se praviloma sprejme pred končno odločitvijo o predmetu postopka. Po opravljenem izvedenskem delu in priglasitvi stroškov, ki mora biti opravljena do konca izvedenskega dela, gl. drugi odstavek 119. člena ZUP, namreč ni nobene ovire, da se nemudoma ne odloči o zahtevku za povračilo obravnavanih stroškov. S sklepom, ki se vroči izvedencu in ostalim udeležencem postopka v položaju stranke, se ugotovi znesek povračil, kdo jih mora plačati ter v katerem roku. Obveznost plačila stroškov za organ zapade v plačilo z izvršljivostjo sklepa oziroma z izvršljivostjo tistega dela sklepa, s katero je odločeno o pravici izvedenca. S sklepom se namreč na eni strani odloča o pravici izvedenca do povračila stroškov, na drugi pa o obveznosti stranke do njihovega plačila. Pri izvršljivosti je treba upoštevati splošno pravilo, ki po ZUP velja za procesne sklepe, da so izvršljivi z vročitvijo, če v skladu z 258. členom ZUP nastanek izvršljivosti s samim sklepom ni določen drugače. V primeru povračil stroškov je po naravi stvari celo nujno, da se izvršljivost sklepa veže na iztek paricijskega roka po dokončnosti, saj stranke lahko izpodbijajo odločitev o višini stroškov izvedenskega dela, ker je ta v neposredni zvezi z njihovo obveznostjo, kar bi v primeru napačne lahko pomenilo, da mora izvedenec celo vračati del izplačila, če bi se v pritožbenem postopku izkazalo, da ga je prvostopenjski organ priznal v previsokem znesku.
Ob nastopu izvršljivosti mora organ izvedencu povrniti stroške, ne glede na to, ali jih je stranka predhodno založila oziroma ali je predhodno izpolnila svojo obveznost, saj sicer izvedenec lahko na podlagi sklepa kot izvršilnega naslova v upravni izvršbi terja izpolnitev obveznosti organa. Glede na razmerje med organom in izvedencem pa ni pravilno, da se plačilo izvedenca pogojuje s predhodnim plačilom zavezane stranke, saj bi organ v postopkih na zahtevo imel možnost zahtevati predujem.
V obravnavanem primeru je izvršljivost sklepa o stroških vezana na dokončnost. Zato izvedenec zaradi teka pritožbenega postopka nima pravnega temelja, da bi od organa lahko zahteval izplačilo stroškov izvedenskega dela, niti organ nima pravnega temelja, da bi stroške izplačal. Ker obveznost za izplačilo še ni nastala, je neupravičena zahteva izvedenca, da se mu izplačajo zamudne obresti. Račun, ki ga je izstavil po opravljenem izvedenskem delu, ne predstavlja pravnega temelja za plačilo, ampak ga je treba obravnavati kot pisno zahtevo za izplačilo. Ob tem je treba biti previden, ali je bila zahteva dana pravočasno, saj ZUP določa, da mora biti dana do zaključka izvedenskega dela, praviloma do konca ustne obravnave, vendar pod pogojem, da je izvedenca organ na to opozoril!
Pravni temelj za izplačilo je v upravnem postopku le sklep organa, v katerem se odloči o povračilo stroškov in obveznostih strank. Seveda to pomeni, da mora organ po opravljenem izvedenskem delu in izstavljenem zahtevku (računu) odločiti takoj, ko je to objektivno mogoče, saj zaključenost procesnega dejanja (dokazovanja z izvedencem) terja, da se razmerje, ki je vzpostavljeno s sklepom o postavitvi izvedenca, zaključi tudi s povračilom stroškov, ki so pri tem nastali. Zato ni utemeljenega razloga, da bi organ z odločitvijo o stroških izvedenskega dela čakal do nastanka pravnomočnosti odločbe, s katere je bilo odločeno o predmetu postopka. Upravičenost izvedenca do povračila stroškov ni v nobenem razmerju z morebitno instančno ali sodno presojo ugotovljenega dejanskega stanja, tudi če instančni organ ali sodišče ugotovi, da dejansko stanje v prvostopenjskem postopku ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, zaradi pomanjkljivega izvedenskega dela. V takšnem primeru je odgovornost za ugotovljeno dejansko stanje na odločujočem organu, ki bi moral presoditi, ali je izvedensko delo opravljeno tako, da dejansko stanje v upravni zadevi ni sporno. Neustreznost izvedenskega dela je razlog in hkrati nujnost, da odločujoči organ zahteva njegovo dopolnitev, vendar mora to pravočasno storiti najkasneje na ustni obravnavi, kjer izvedenec predstavi izvid in mnenje, saj se sicer šteje, da je obveznost iz sklepa o postavitvi in nalogah izvedenca izpolnil in je upravičen do povračila. Zato morebitna naknadna odprava meritorne odločitve in ponovno morebitno dokazovanje z izvedencem pomeni, da je treba izdati nov sklep o imenovanju izvedenca in njegovih nalogah, saj bi te morale biti praviloma drugačne, kot so bile predhodne, ki jih je že opravil.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.