Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Krajevna pristojnost organa, tj. CSD po področnem zakonu
Datum odgovora: 12. 12. 2011, pregled 9. 12. 2022
Vprašanje:
Kateri organ je krajevno pristojen za vodenje postopka glede na ZUP in področno zakonodajo? Kateri organ je krajevno pristojen za vodenje postopka, če je navezna okoliščina po področnem zakonu (drugače kot po ZUP) določena po kraju bivališča staršev otroka, kot to določa 81. člen Zakona o socialnem varstvu?
Kako ravnati, če otrok biva stalno na območju X, po smrti enega od staršev, pri čemer drugi ni znan, pa so otroka prijavili na stalno prebivališče na območju Y pri skrbnikih? Kako ravnati v primeru, če ima otrok prijavljeno stalno prebivališče na območju Z, starši, katerim je bil odvzet, pa na območju W?
Na območju X ima prijavljeno stalno prebivališče družina A. Družina A se je preselila na območje Y, vendar pa tu še nima prijavljenega stalnega prebivališča. Kateri izmed upravnih organov X ali Y je krajevno pristojen pri vodenju upravnih postopkov za družino A?
Upravni organ CSD izvaja postopek (rejništvo) po stalnem prebivališču staršev, ki sodi v krajevno pristojnost organa A, medtem ko ima mladoletna oseba stalno prebivališče v krajevni pristojnosti organa B. Kateri upravni organ je krajevno pristojen za nadaljnje upravne postopke glede te mladoletne osebe?
Odgovor:
(1) V vsaki zadevi je treba najprej ugotoviti, ali je predmet odločanja sploh upravna zadeva po veljavnem pravu (2. člen ZUP). Gre za t. i. absolutno pristojnost, da bi se pred slovenskim upravnim organom uvedel upravni postopek. Nadalje je primarno potrebno ugotoviti stvarno pristojnost po področni zakonodaji. Krajevno pristojnost organov urejata 19. in 20. člen ZUP in področni predpisi, ki so nadrejeni ZUP. Krajevna pristojnost pomeni, da je za odločanje v upravnem postopku o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov v posamičnih upravnih zadevah iste vrste pristojen samo en konkretno določen organ izmed vseh stvarno pristojnih (izključna pristojnost) (Androjna, Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 135).
(2) Zakon o socialnem varstvu (ZSV; Ur.l. RS, št. 3/07 in novele) kot področni zakon, nadrejen ZUP, v 81. členu v primeru, ko se odloča o pravicah oziroma pravnih koristih otroka, ne predvideva možnosti, da otrok in znani starši živijo v različnih krajih, niti ne v primeru, če je bil otrok staršem odvzet in ima stalno prebivališče drugod kot starši. Po razlagi intra legem menimo, da je v takem primeru položaj enak, kot če bi bili starši neznani, zato kot navezno okoliščino upoštevamo stalno prebivališče otroka. Pravimo, da gre za pravno praznino, ki jo je potrebno »napolniti« s pomočjo splošnega pravnega načela varstva koristi otroka (glej tudi prvi odstavek 3. člena Konvencije o otrokovih pravicah (OZN), Zakon o ratifikaciji konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, Ur.l. SFRJ-MP, št. 15/90, Ur.l. RS-MP, št. 9/92, 2/93, 5/99), ki določa: Pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, bodisi da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, morajo biti otrokove koristi glavno vodilo.), kot osnovnim vodilom v vseh postopkih, kjer se odloča o otrokovih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih.
(3) Ker ima v omenjenem primeru družina stalno prebivališče prijavljeno na območju X, je krajevno pristojni organ X. Šele, ko bo družina A imela na območju Y prijavljeno stalno prebivališče na območju, za katerega je stvarno in krajevno pristojen drug organ (upravna enota Y), lahko organ, ki je začel postopek, to je X, zadevo odstopi organu Y, če se s tem znatno olajša postopek, zlasti za stranko (prvi odstavek 22. člena ZUP). Primerno je, da organ v primeru spremembe okoliščin stranko povpraša za njeno mnenje (Jerovšek et al, ZUP s komentarjem, 2004, str. 135).
(4) Področni zakon izrecno ne določa, kateri organ je pristojen, če je eden od staršev umrl, drug pa je znan, vendar lahko v takem položaju razumemo, da gre za enako situacijo, kot v primeru, ko niti eden od staršev mladoletne osebe ni znan. Zato je potrebno na podlagi tretjega odstavka, v zvezi z drugim odstavkom 81. člena ZSV oz. enako po smiselni rabi prvega odstavka istega člena, krajevno pristojnost določiti na podlagi kraja, kjer je nastal povod za postopek, tj. po stalnem bivališču otroka oz. njegovih skrbnikov. Otrok ima prijavljeno stalno prebivališče na območju Y, zato je za vodenje postopka v tej zadevi pristojen organ na območju Y.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.