Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Kako pravilno na zaslišanje vabiti priče, ki jih predlaga odvetnik
Datum odgovora: 27. 3. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
V postopku stranko zastopa odvetnik, ki je kot dokaz predlagal zaslišanje priče. Kako pravilno postopa organ pri vabljenju na zaslišanje, ali vabilo pošlje priči in odvetniku, da je seznanjen s postopkom, in kako postopa, če odvetnik pride na zaslišanje skupaj z pričo, ali je upravičeno prisoten pri zaslišanju?
Odgovor:
Priča je fizična oseba, ki je v preteklosti zaznala kakšno dejstvo, ki je po materialnem predpisu pomembno za odločitev v upravni zadevi. Zaznavo o dejstvu je zaznala s svojimi čutili, s pričanjem pa jo posreduje uradni osebi, ki vodi upravni postopek (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2007, str. 287-288). Priča se mora torej obravnave udeležiti osebno. Vabilo na zaslišanje se pošlje neposredno priči, saj zaradi narave svoje vloge v postopku ne more imeti zastopnika. To velja tako za pooblaščenca kot npr. zakonitega zastopnika (če je priča mladoletna), saj bi nenazadnje priča lahko prav ob prisotnosti zastopnika (npr. otrok ob prisotnosti staršev) lahko ne izpovedala resnice, kar je v nasprotju s temeljnim namenom uporabe prič kot dokazila. Priča torej podaja izjave o dejstvih, ki vplivajo na pravni položaj stranke in ne priče, ne podaja pa izjav volje. Zato ne more biti govora o zastopniku priče.
Prvi odstavek 154. člena ZUP določa, da mora uradna oseba, ki vodi postopek, razpisati ustno obravnavo med drugim, kadar je treba zaslišati priče. Na ustno obravnavo je treba povabiti tudi stranko. Če ima stranka pooblaščenca, se vabilo na zaslišanje priče vroči le pooblaščencu in ne tudi stranki. V skladu s tretjim odstavkom 146. člena ZUP stranka lahko sodeluje v ugotovitvenem postopku tudi tako, da se udeležuje izvedbe dokazov, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem. Za zadostitev temeljnim procesnim pravicam stranke, ki zagotavljajo poštenost postopka, je organ dolžan omogočiti izvrševanje omenjenih pravic. Pri tem ni pomembno, ali stranka v postopku nastopa samostojno ali po pooblaščencu. Če jo v postopku zastopa pooblaščenec, se procesne pravice stranke izvršujejo na enak način, kot če bi stranka nastopala sama. Povedano drugače, pooblaščencu stranke je tudi ob zaslišanju priče treba omogočiti sodelovanje v ugotovitvenem postopku in v skladu s pooblastilom omogočiti izvrševanje pravic, ki omogočajo obrambo stranke. Morebitna izključitev pooblaščenca stranke iz obravnave, na kateri se zaslišuje priča, je dopustna le v skladu z zakonom (npr. v primeru kršitve reda) in se tretira enako kot izključitev stranke, ki jo zastopa.
Odvetnik je kot zastopnik oziroma pooblaščenec stranke torej lahko prisoten na obravnavi, kjer se zasliši pričo. Organ pa mu je to dolžan omogočiti. Med postopkom pa je treba biti pozoren na to, da odvetnik zastopa stranko, torej lahko podaja izjave le v imenu stranke. V imenu stranke je upravičen postavljati vprašanja priči.
Več o udeležbi in pravicah stranke pri zaslišanju priče v članku na Upravni svetovalnici.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.