Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Izvedba postopka po 244. členu ZUP in predhodno vprašanje
Datum odgovora: 30. 8. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Prvostopenjski upravni organ je izdal odločbo (npr. gradbeno dovoljenje) in nato v skladu z 244. členom ZUP izvedel postopek, v okviru katerega je izdal sklep o prekinitvi postopka do rešitve predhodnega vprašanja (npr. ureditve meje prek GURS). Ali je v postopku po 244. členu ZUP dopustno izdati sklep o prekinitvi?
Ali mora prvostopenjski upravni organ, če bo po izvedenem postopku po 244. členu ZUP ugotovil, da je prejšnja odločitev pravilna izdati nadomestno odločbo oz. ali mora v takem primeru pritožbo zoper gradbeno dovoljenje skupaj z vsemi dokumenti, ki se tičejo zadeve odstopiti pritožbenemu organu?
Odgovor:
Izvedba postopka po 244. členu ZUP pomeni izvedbo posebnega ugotovitvenega postopka oz. dopolnjevanje le tega. V okviru tega postopka se prav tako izvajajo dokazi za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve, ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, zato kadar organ tudi pri vodenju tega postopka naleti na predhodno vprašanje mora ravnati po 147. členu ZUP. Če v okviru tega postopka sklene, da ne bo sam reševal predhodnega vprašanja oziroma ga po zakonu ne more reševati, izda procesni sklep o prekinitvi postopka (5. točka prvega odstavka 153. člena ZUP).
Kadar bi v okviru dopolnjenega ugotovitvenega postopka pri obravnavi pritožbe organ na prvi stopnji naletel na predhodno vprašanje, je sicer načeloma pravilno, da se tudi to vprašanje razčisti na prvi stopnji, torej pred pošiljanjem pritožbe v obravnavo drugi stopnji, ne pa, da se postopek prekine. Toda to ni absolutno pravilo, saj se postopek pravilno prekine, kadar gre za (i) vprašanja, ki jih prvostopenjski organ ne sme sam obravnavati (149. člen ZUP) ali (ii) če bi bilo nesmotrno, da jih sam reši (npr. ureditev meje kot predhodno vprašanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja). Torej: ključno je, da se že na prvi stopnji ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo nadomestne odločbe, če je pritožba utemeljena, kolikor to ne bi bilo izvedeno, bi to moral storiti organ druge stopnje, še bolj verjetno je, da bi ta zadevo vrnil v ponovno odločanje na prvo stopnjo, kar bi cel postopek le po nepotrebnem podaljšalo, razen če gre za primere, ko se tudi v postopkih po 243. člen ZUP in 244. člen ZUP v posebnem ugotovitvenem postopku, v katerem se tudi lahko izdajajo procesni sklepi, in ko prvostopenjski organ lahko s sklepom prekine postopek zaradi rešitve predhodnega vprašanja.
Glede na to, da gre v konkretnem primeru za vprašanje ureditve meje v upravnem postopku, za katerega rešitev se uporablja Zakon o katastru nepremičnin (ZKN, Ur. l. RS, št. 54/21), bo prekinitev trajala dokler predhodno vprašanje ni dokončno rešeno (4. točka drugega odstavka 153. člena ZUP). Če bo organ po dokončnosti odločbe o rešitvi predhodnega vprašanja (tj. v konkretnem primeru, ko postane upravna odločba o ureditvi meje dokončna) in po izvedenem postopku po 244. členu ZUP ugotovil, da ta izvedeni postopek ne more vplivati na že sprejeto odločitev, v takšnem primeru ne more izdati nove odločbe, zato bo ravnal po 245. členu ZUP (prvi odstavek 244. člena ZUP) in pritožbo skupaj z vsemi dokumenti, ki se tičejo zadeve, kar pomeni tudi z vsemi dokumenti, ki se tičejo postopka izvedenega po 244. členu ZUP, poslal drugostopenjskemu organu, da o pritožbi odloči. Če pa bo prvostopenjski upravni organ po dokončnosti odločbe o rešitvi predhodnega vprašanja ureditve meje in po izvedenem postopku po 244. členu ZUP ugotovil, da navedeni izvedeni postopek vpliva na že sprejeto odločitev v odločbi, bo izdal novo odločbo, s katero bo nadomestil odločbo, ki se izpodbija s pritožbo (drugi odstavek 244. člena ZUP).
Upravni organ pa izda nadomestno odločbo (242. člen ZUP) v ponovljenem postopku le v primeru, če je odločitev drugačna kot v prvotnem postopku. Kolikor odločitev (izrek) ostane enaka, pa se zadeva pošlje v reševanje drugi stopnji. Nadomestna odločba ni dopustna le zaradi dopolnitve obrazložitve (več v Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 242. členu in nadaljnjim). V takem primeru, ko organ prve stopnje dopolni ugotovitveni postopek z izvedbo dokazov in/ali procesnimi dejanji zaradi omogočanja sodelovanja stranke, pa odločitev ostane enaka, mora pa organ druge stopnje pri presoji zakonitosti upoštevati tudi naknadno izvedena procesna dejanja.
V zvezi z upravnim postopkom izdaje gradbenega dovoljenja pa gre opozoriti, da v kolikor je v postopku, ki ga organ izvaja po 244. členu ZUP, predhodno vprašanje ureditve meje drugače rešeno oz. da je meja drugače določena, kot je razvidna iz lokacijskega prikaza oz. grafičnega prikaza geodetskega načrta in ureditvene situacije s prikazom odmikov nameravane gradnje od parcelnih meja s sosednjimi zemljišči, ki so sestavni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, to nujno privede do izdaje nadomestne odločbe (gradbenega dovoljenja). Dokončna upravna odločba o ureditvi meje oz. grafični prikaz tako urejene meje bi namreč postal del (spremenjene) dokumentacije, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. Torej, ne glede na to, da bi meja, ki je bila v postopku ureditve meje drugače določena, še zmeraj bila v okviru predpisanih odmikov, bi moral organ izdati nadomestno gradbeno dovoljenje. Sestavni del izreka gradbenega dovoljenja je namreč tudi navedba številke in datum dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (5. točka prvega odstavka 56. člena GZ-1; Gradbeni zakon, Ur. l. RS, št. 199/21).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.