Izločitev uradne osebe v postopku imenovanja predstojnika nosilca javnih pooblastil – zavoda (npr. ravnatelja šole)

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje

Zadeva: Izločitev uradne osebe v postopku imenovanja predstojnika nosilca javnih pooblastil – zavoda (npr. ravnatelja šole)

Datum odgovora: 31. 5. 2009, pregled 27. 11. 2022


Vprašanje:

V razpisnem postopku za imenovanje predstojnika nosilca javnih pooblastil – zavoda (npr. ravnatelja osnovne šole, direktorja ljudske univerze, direktorja centra za socialno delo) – v postopku sodeluje oseba, pri kateri v razmerju do kandidata po ZUP obstaja izločitveni razlog. Tako je kandidat npr. v sorodstvenem razmerju z enim od članov sveta zavoda, ki kot organ odločanja sodeluje pri izbiri kandidata v omenjenem postopku. Ali kandidat oziroma sorodnik ali zakonski partner kandidata lahko sodeluje kot član sveta pri glasovanju o izbiri predstojnika? Ali veljajo določila 35. do 38. člena ZUP o izločitvi uradne osebe? Ali gre v primeru imenovanja predstojnika za postopek, v katerem se ZUP uporablja podrejeno?

Odgovor:

Imenovanje predstojnika zavoda in podobnih institucij ni upravni postopek, ki bi moral biti voden po pravilih ZUP.
ZUP oziroma, še natančneje, Zakon o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/06, 107/09 – odl. US, 62/10, 98/11 – odl. US, 109/12 in 10/17 – ZPP-E) se v tem postopku po sodni praksi v upravnem sporu smiselno uporablja le glede soglasja resornega ministra, ki ga mora ta dati v 30 dneh od dneva, ko je bil zaprošen za mnenje (sicer nastopi molk organa), in obrazložiti morebitno zavrnitev soglasja (zaradi možnosti uveljavljanja pravnega varstva).

Potrebno je navesti, da nekateri razumejo akt ministra kot akt, ki ni predmet upravnega spora, saj ZUS-1 drugače od prejšnjega ZUS in sodne prakse na podlagi ZUS dostop do upravnega spora strankam omeji na tiste akte (ki posegajo v pravni položaj stranke), ki so upravni akti, in na druge akte, če tako določa poseben zakon. ZUS-1 ne predvideva več sodnega varstva zoper tiste akte kadrovskih odločitev, ki so bili navedeni v drugem odstavku 3. člena ZUS, če za tovrstne akte ni predvideno sodno varstvo po Zakonu o javnih uslužbencih (Ur.l. RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C, 203/20 – ZIUPOPDVE, 202/21 – odl. US in 3/22 – ZDeb) ali po področni zakonodaji v javnem sektorju (glej Breznik et al., ZUS s komentarjem, 2008, str. 37 – 38). Zakonodajalec v drugem odstavku 3. člena ZUS torej sodnega varstva ni omejil na spore v zvezi z upravnimi akti, kar je tudi razvidno iz sodbe upravnega sodišča št. U 155/2005
Mnenje večine in sodne prakse je, da je rešitev za ta pravni položaj krčenja sodnega varstva pravic v upravnem sporu z vidika Ustave in prava Evropske unije najprej v povezavi z določbo 157. člena Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a. Določilo drugega odstavka 157. člena Ustave namreč ne zagotavlja sodnega varstva samo v zvezi z upravnimi akti, ampak ustavodajalec sodno varstvo razteza na dokončne posamične akte. Ustavno sodišče v odločbi v zadevi Up-23/95, z dne 16. 11. 1995, na podlagi sklicevanja na tretji odstavek 120. člena in 157. člena Ustave,  pravi, da je naloga pristojnega sodišča (za upravne spore), da presodi zakonitost vsakega izpodbijanega akta v vseh zadevah javnopravne narave. Razlaga določb ZUS-1 o tem, kateri akti so lahko predmet izpodbijanja v upravnem sporu, mora biti skladna z določbami 23. člena, 157. člena in tretjega odstavka 120. člena Ustave (to zahteva prvi odstavek 153. člena Ustave) (glej Breznik et al., ZUS s komentarjem, 2008, str. 38 – 40).

Postopek imenovanja ravnatelja osnovne šole denimo ureja določba 53.a člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, Ur. l. RS, št. 16/07 in novele). Ta zakon ne navaja izločitvenih razlogov po ZUP, saj ne gre za upravni postopek, niti zakonodaja izločitve v opisanem primeru ne ureja na splošno (podobno kot v volilnih zadevah).

Je pa zadeva (lahko) sporna z vidika načelnega konflikta interesov, zato bi bilo po našem mnenju smiselno, da se taka oseba, ki bi ji lahko očitali pristranskost, če ne prej, vsaj ob glasovanju v konkretnem postopku izloči.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...