Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Izločitev uradne osebe iz postopka odločanja zaradi vložene kazenske ovadbe zoper njo
Datum odgovora: 30. 8. 2011, pregled 24. 12. 2022
Vprašanje:
Kako gre razumeti izločitveni razlog sodelovanja uradne osebe v postopku? Ali to pomeni tudi nujnost izločitve uradne osebe iz upravnega postopka, če stranke v postopku vložijo kazensko ovadbo zoper njo?
Odgovor:
V upravnem postopku je organ dolžan ugotoviti resnično stanje stvari in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so bistvena za zakonito in pravilno odločbo v skladu z načeli zakonitosti, materialne resnice, zaslišanja stranke, itd. Odločitev v postopku lahko stranki koristi ali škodi, saj vpliva na njen pravni položaj, zato mora biti katerakoli v postopku sodelujoča uradna oseba nepristranska, da bi bila voden postopek in sprejeta odločitev zakonita (6. člen ZUP) .
Zaradi pravilne uporabe zakona je zato nujno zagotoviti objektivnost pri delu in odločanju v upravnem postopku. V ta namen pozna ZUP institut izločitve uradnih oseb, ki so v določenem razmerju do stranke ali do konkretne upravne zadeve, o kateri ta uradna oseba odloča. Načelo objektivnosti je že po svoji naravi eno temeljnih načel upravnega postopka in je v interesu tako stranke kot organa. Razloge za izločitev navaja ZUP v 35. členu ZUP, kateri so takšne narave, da že obstoj katerega od teh razlogov izključuje uradno osebo od nadaljnjega dela v tem postopku (iudex inhabilis).
Razlogi za izločitev uradne osebe po 35. členu so sledeči:
1. če je v zadevi, o kateri teče postopek, stranka, soupravičenec oziroma sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke;
2. če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski zvezi, ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njo živi ali je živela v izvenzakonski skupnosti;
3. če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca;
4. če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju.
Kot je razvidno iz 4. točke 35. člena ZUP ta določa izločitev uradne osebe, če je bila ta udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju, pri čemer je mišljen le upravni postopek, ne pa sodelovanje v kakem drugem postopku, čeprav povezanem s predmetom upravnega postopka. Praviloma gre za primere, ko bi isti človek kot uradna oseba na drugi stopnji sodeloval v pritožbenem postopku zoper odločbo, izdano v postopku na prvi stopnji, kjer je tudi že sodeloval, ker bi tako ne bila zagotovljena devolutivnost pritožbe (prim. 16. člen ZUP in povezane) oz. učinkovitost pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in novele). Kazenska ovadba uradne osebe s strani strank v upravnem postopku tako sama po sebi v okviru 35. člena ZUP ni razlog za izločitev uradne osebe iz postopka.
Do izločitve uradne osebe pa lahko pride tudi, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o nepristranskosti uradne osebe. Pri tem mora stranka, ki zahteva izločitev, navesti okoliščine, zaradi katerih je po njenem mnenju podan razlog za izločitev (37. člen ZUP; iudex suspectus). Druge okoliščine, ki opravičujejo izločitev uradne osebe, so npr. prijateljstvo ali sovraštvo do stranke, življenje s stranko v zunajzakonski skupnosti, gospodarska odvisnost uradne osebe od stranke, uradna oseba je strankin upnik, dolžnik ali svetovalec, itd. (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 152 – 156).
Če bi stranka iz upravnega postopka vložila kazensko ovadbo zoper uradno osebo, ki sodeluje v upravnem postopku, vodenem o pravici, pravni koristi ali obveznosti te stranke, pa je le možno sklepati, da bi ovadba lahko vplivala na nepristranskost uradne osebe, kar bi morda šteli med druge okoliščine v smislu 37. člena ZUP. Toda tudi v tem primeru to ne velja avtomatsko, pristojni za izločitev (npr. načelnik upravne enote) mora v konkretnem primeru (zlasti, če predlog poda stranka ali uradna oseba sama) ugotoviti in presoditi, ali je pristranskost prisotna ali ne in sprejeti ustrezen sklep. Opozarjamo, da glede na Sodbo VS RS (št. I Up 511/2004 z dne 2.9.2004, VS16045) sam dvom o nepristranskosti in strankino nezaupanje do uradne osebe ter osebnostni razlogi stranke niso dovolj za izločitev uradne osebe, ampak mora biti dokazan obstoj okoliščin, zaradi katerih stranka meni, da uradna oseba ni nepristranska, presoja o tem pa je prepuščena pristojnemu organu ali funkcionarju, določenem v 38. členu ZUP. Ta mora uradno osebo, katere izločitev se npr. zahteva s strani stranke, najprej zaslišati in po potrebi opraviti še dodatne poizvedbe, preden s sklepom uradno osebo izloči iz postopka ali pa zavrne zahtevo po izločitvi uradne osebe.
Kolikor bi se naknadno ugotovilo, da je v postopku sodelovala uradna oseba, ki bi morala biti izločena, se še v treh letih od dokončnosti zadeve postopek obnovi v skladu s 6. točko 260. člena ZUP.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.