Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Izdaja odločbe brez strankine možnosti izjave
Datum odgovora: 24. 2. 2012
Vprašanje:
Skladno z določbami področnega predpisa (npr. Zakona o inšpekcijskem nadzoru) se uvede postopek po uradni dolžnosti. Zavezana stranka je o uvedbi postopka pisno obveščena in pozvana, da pošlje vso dokumentacijo, ki dokazuje, da je izpolnila svoje obveznosti. Ko organ prejme omenjeno dokumentacijo, jo pregleda. Ali je pri tem dovolj, da organ napiše uradni zaznamek o pregledu dokumentov in nato v obrazložitvi upravne odločbe pojasni, kaj je v dokumentih narobe ter v izreku odločbe odredi, da mora zavezanec določene zadeve popraviti ter kako in kdaj naj jih popravi? Ali pa je potrebno preden se odločba izda in pošlje naslovniku, najprej napisati zapisnik o pregledu dokumentov in le tega poslati v vednost zavezancu oz. zastopniku, ki ni bil prisoten ob pregledu dokumentov, da poda pripombe na ugotovitve organa?
Odgovor:
V ugotovitvenem in dokaznem postopku organ oziroma njegova uradna oseba samostojno odloča, katera dokaze bo izvedla za razjasnitev dejanskega stanja stvari. Pri tem jo usmerja temeljno načelo materialne resnice, proste presoje dokazov in ekonomičnosti. Zato mora izvesti vse dokaze, ki bodo omogočali ugotovitev materialne resnice, vendar mora pri tem dati prednost tisti, katerih izvedba je hitrejša, cenejša in zato učinkovitejša. Po pravilih ZUP kot dokaz lahko uporabi vse, kar pripomore k razjasnitvi dejanskega stanja stvari.
Zaradi narave upravnega postopka se v ugotovitvenem in dokaznem postopku najpogosteje uporabljajo listinska dokazila. Kadar listine na zahtevo organa predloži stranka, te postanejo del dokumentacije upravne zadev. Organ o pregledovanju listinskih dokazov ne piše niti zapisnika niti uradnega zaznamka. Dokumenti so dokaz sami po sebi, zato tudi dejstva izhajajo neposredni iz njih in jih ne evidentiramo še posebej. Odločitev, s katero se postopek zaključi, se tako sklicuje le na konkretne listine, ki morajo zaradi možnosti naknadne preveritve v pritožbenem in sodnem postopku, ostati del dokumentacije upravne zadeve.
Kadar ugotovljeno dejansko stanje temelji izključno na listinskih dokazih, ki jih je organu dostavila stranka, je zaradi zadovoljitve temeljnega načela zaslišanja stranke, slednji pred izdajo odločbe treba dati možnost, da se sezani z dejanskim stanjem, v nasprotnem bi bi bila storjena bistvena kršitev določb upravnega postopka po drugem odstavku 237. člena ZUP. Ne glede na to, da se domneva, da stranka pozna listine, ki jih je sama poslala organu, ji je zaradi dejstev, ki jih je organ ugotovil, treba omogočiti seznanitev z dejanskim stanjem in ji omogočiti, da z navedbo dodatnih dejstev in dokazov vpliva na že ugotovljeno dejansko stanje upravne zadeve.
Kadar se ugotovitveni in dokazni postopek zaključita izključno na podlagi listinskih dokazil, se razen v primerih, ko v postopku sodeluje več strank (obvezna ustna obravnava!), zaslišanje opravi tako, da se stranki pošlje pisni dokument (obvezna osebna vročitev po 87. čl. ZUP), s katerim se jo seznani z ugotovitvami organa in ji da možnost, da se v roku (npr. 3. dni) izjavi o tem. Brez možnosti izjave lahko organ ravna le, če bi šlo za nujne ukrepe v javnem interesu, ko bi bilo treba odločbo izdati in je najmanj verjetno izkazano in dokazano, da gre za pomanjkljivosti (pri tem bi moral biti skoraj gotovo opravljen vsaj ogled, hkrati pa bi ob hitrem neukrepanju s strani organa lahko npr. kdo umrl; glej drugi odstavek 144. člena ZUP).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.