Izdaja negativne odločbe seznanitev in možnost izjave stranke

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje

Zadeva: Izdaja negativne odločbe - seznanitev in možnost izjave stranke

Datum odgovora: 07. 09. 2010, pregled 21. 1. 2023

Vprašanje:

Ali je dovolj, da organ stranko v pozivu za dopolnitev vloge seznani, da bo v primeru, da vloge ne bo dopolnila z manjkajočimi dokazili v roku, ki ji je postavljen, izdana negativna odločba? Je to šteti kot možnost seznanitve z negativno odločbo in podaja izjave po 146. členu ZUP, ali je potrebno stranki dati ponovno možnost seznanitve in podaje izjave?

Odgovor:

Za obravnavanje vloge ni važen njen naziv (falsa nomination non nocet), ampak njena vsebina. Ta mora biti razumljiva, dostojna in popolna - slednje pomeni, da mora obsegati vse, kar je potrebno, da se lahko obravnava. Katere sestavine mora vsebovati, da jo lahko štejemo za popolno, določajo ZUP (t.i. splošni podatki - 66. člen ZUP) in področni predpisi (t.i. posebni podatki - npr. Gradbeni zakonik (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21).

Če ima vloga tako pomanjkljivost, da je ni mogoče obravnavati (npr. nima vložnikovega podpisa ali drugih obveznih sestavin po ZUP oziroma področnem predpisu), ali če je nerazumljiva (npr. ni mogoče razbrati, kaj zahteva vložnik), ali če je nepopolna (npr. ne navaja dokazov, ki utemeljujejo zahtevo), je organ samo zato ne sme zavreči. Organ mora stranko v roku petih delovnih dni pozvati, da vlogo dopolni in ji določiti rok (prvi odstavek 67. člena ZUP).

Vprašanje je, kakšne so posledice nedopolnitve vloge. Splošno pravilo je, da organ formalno nepopolno vlogo s sklepom zavrže (drugi odstavek 67. člena ZUP). Če pa se pomanjkljivost nanaša na dokaze, četorej stranka v vlogi ni predložila (dovolj) dokazov, s katerimi utemeljuje svojo zahtevo, pa organ samo zato ne sme zavreči vloge po drugem odstavku 67. člena, ampak mora nadaljevati s postopkom, razen če drug zakon tako določa (tretji odstavek 140. člena ZUP; Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 409). To je v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP), varstvom pravic strank (7. člen ZUP) in s preiskovalnim načelom, ki je izvedeno iz načela varstva javne koristi ((7. člen ZUP) - stranka mora sicer navesti dejstva in dokaze, na katera opira svoj zahtevek, a uradna oseba, ki vodi postopek, nanje ni vezana in ga lahko med postopkom ves čas dopolnjuje (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 302). Postopek se torej praviloma nadaljuje, kar pomeni, da mora organ kljub pasivnosti stranke prevzeti odgovornost za cel postopek in odločiti v upravni zadevi (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 425).

Nadaljnje vprašanje pa je, kako v takem primeru stranki omogočiti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev (146. člen ZUP), kar izhaja iz načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP), ki stranki zagotavlja položaj subjekta in ne objekta odločanja, zato ima ustavno podlago v načelu enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) in v ustavnem varstvu človekovega dostojanstva (Rakar, Zaslišanje stranke v upravnem postopku, 2006, str .14).

ZUP določa številne procesne pravice, ki predstavljajo konkretizacijo načela zaslišanja stranke, njihovo bistvo pa ni v tem, da je stranka navzoča pri posameznem dejanju ugotovitvenega postopka, ampak v uresničevanje vsebine načela zaslišanja stranke - da se torej lahko izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 106). V opisanem primeru je torej ravnanje organa odvisno od tega, na katera dejstva in dokaze bo oprl svojo odločitev. Če jo bo oprl zgolj na dejstva in dokaze, ki jih je navedla stranka v svoji zahtevi in bo tako ravnanje v skladu z načelom materialne resnice in drugimi temeljnimi načeli upravnega postopka, potem zadošča, da stranki da možnost, da se o tem izjavi s pisno vlogo, o čemer jo pouči z dopisom. V nasprotnem primeru, ko bo torej organ postopek nadaljeval v tem smislu, da bo sam ugotavljal dejstva, pa bo moral stranki omogočiti tudi druge načine, da se izjavi o novih dejstvih in okoliščinah.


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...