Zadeva: Izdaja morebitne nove odločbe v primeru sprememb okoliščin

Datum odgovora: 22. 3. 2010, pregled 10. 1. 2023, dopolnitev 19. 7. 2023

Vprašanje:

Stranka je v upravnem postopku pridobila pravico. Po nekaj mesecih je sporočila spremembo okoliščin, katere je dolžna tako po področnem zakonu (tedaj se odločba razveljavi in nadomesti z novo). Vendar sprememba ne vpliva na dano pravico (npr. če je predmet odločanja priznanje pravice do državne štipendije, stranka pa sporoči, da je njena prej brezposelna mama začela prejemati pokojnino, a to ne vpliva na višino štipendije, ta ostane ista) - ali je tedaj organ dolžan na vlogo stranke odgovoriti z novo odločbo ali z dopisom (o informativnem izračunu iste pravice) ali se sploh ne odzove?  

Kako sprememba stalnega prebivališča po izdani odločbi, vpliva na odločitev o pravici do oprostitev plačila socialno varstvene storitve institucionalnega varstva? Za koliko časa nazaj lahko posegamo v že izdane odločbe? 

Odgovor:

Po 3. členu ZUP velja pravilo subsidiarnosti, ki določa, da se lahko posamezna vprašanja postopka na posameznih upravnih področjih uredijo drugače kot po ZUP, če to terjajo potrebe določenega področja. Drugače urejena procesna pravila področne zakonodaje se uporabljajo primarno, za vsa ostala postopkovna vprašanja pa še naprej podrejeno velja ZUP. ZUP za razliko od nekaterih področnih predpisov, ne pozna instituta »neprave« obnove, kjer velja, da se lahko uporabijo tudi dejstva in dokazi, nastali po izdaji odločbe, kot podlaga za spremembo že izdane odločbe.

V navedenem primeru področna zakonodaja ureja dodatno pravno sredstvo (tako Zakon o štipendiranju (pisrs.si), ZŠtip-1, Ur. l. RS, št. 56/13 in novele, glej 97. člen) - razveljavitev odločbe v primeru spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na "štipendijsko razmerje", slednje pa zakon izredno navaja (tako tudi "število in status oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do štipendije in njihove dohodke" - med slednje osebe sodi tudi mati štipendista). Torej je odgovor, ali se izda nova odločba na podlagi spremembe statusa matere stranke (prej brezposelna, sedaj upokojena), čeprav je višina pravice povsem enaka, odvisen od določb področnega zakona, kaj je sploh predmet postopka. Ker je iz citirane določbe področnega zakona razvidno, da je vsebina postopka opredelitev "štipendijskega razmerja", ne zgolj "pravice do in višine štipendije", menimo, da je organ na podlagi strankine vloge o spremembi (statusa matere) dolžan izdati novo odločbo in prejšnjo ob tem razveljaviti, čeprav bo priznana nova štipendija po obsegu (slučajno) enaka kot prej. V obrazložitvi pa mora biti izkazano, da se je preverjalo novo stanje, torej status in dohodki oseb, od katerih je pravica odvisna, in obračunalo, kot izhaja iz izreka.

V upravnem postopku odločanja o pravici do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva na CSD, se izda odločba, ki je dokončna in pravnomočna in v izreku te odločbe je odločeno o pravici upravičenca do oprostitve plačila (določen je znesek, ki ga je upravičenec dolžan plačevati za storitev in za kakšen znesek je oproščen plačila storitve) in dolžnosti doplačevanja storitve s strani pristojne občine (občina stalnega prebivališča uporabnika). Pristojna občina stalnega prebivališča uporabnika je v izreku odločbe konkretno navedena.  

Upravičenec ima pravico do oprostitve pri plačilu socialnovarstvenih storitev (delno ali v celoti) glede na vrednost opravljene storitve, višine ugotovljenega dohodka, meje socialne varnosti, plačilne sposobnosti in prispevka k plačilu storitve (Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 110/04, 124/04, 114/06 – ZUTPG in nasl.)), o čemer odloča CSD na podlagi prejete vloge (3. odstavek 100. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV, Uradni list RS, št. 3/07 in nasl.). Pravica do oprostitve upravičenca je na drugi strani dolžnost občine, ki navedeno oprostitev financira iz svojega proračuna. V postopku odločanja lahko občina v roku 10 dni od prejema obvestila CSD, poda predhodno mnenje o znanih okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Če tako mnenje poda se šteje, da je občina v postopku prijavila stransko udeležbo (4. in 5. odstavek 37. člena ZUPJS). Upravičenec ima pravico biti deležen tudi višje oprostitve, v kolikor CSD presodi, da obstajajo posebne okoliščine, npr. nujnost storitve, zdravstveno in življenjsko ogrožanje, posebne socialne razmere (4. in 5. odstavek 100. člena ZSV). 

Po izdani odločbi mora upravičenec CSD sporočiti vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice v roku 8 dni od dne, ko je za spremembo izvedel (42. člen ZUPJS). Sprememba stalnega bivališča upravičenca sicer ne pomeni take spremembe, ki bi spremenila samo pravico upravičenca do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev, vpliva pa na obveznost pristojne občine, saj je za doplačilo storitve obvezana občina stalnega bivališča uporabnika, ki je določno navedena tudi v izreku odločbe. Dokončna odločba, ki je bila izdana s strani pristojnega organa in praviloma hkrati postane izvršljiva (224. člen ZUP), se ne more več izpodbijati s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom, temveč se uporabijo izredna pravna sredstva, ki omogočajo presojo zakonitosti dokončnih upravnih aktov (npr. z obnovo postopka) – razen, če področna zakonodaja narekuje drugače (Upravni postopek in upravni spor, Grafenauer idr., 2005, str. 416). Za odločanje o spremembi dejanskega stanja po trenutku izdaje odločbe, obnova postopka ni primerna. Do spremembe je prišlo po izdaji odločbe in upravičenec nima več prijavljenega stalnega prebivališča na območju občine, ki je plačnica socialnovarstvenih storitev. To pomeni, da je upravičenec v času odločanja prebival oziroma imel prijavljeno stalno prebivališče v občini, ki zanj sedaj plačuje socialnovarstvene storitve. Glede na navedeno, po 260. členu ZUP, obnova postopka v tem primeru ni dovoljena, saj odločba ob izdaji ni bila nezakonita oziroma nepravilna. Obnova postopka pomeni poseg v že izdano odločbo, medtem ko so spremembe nastale kasneje, torej po že izdani odločbi in je o teh spremembah potrebno odločati na podlagi 42. člena ZUPJS, kot posebnega postopkovnega zakona. 

V primeru, da je uporabnik socialnovarstvene storitve tudi lastnik nepremičnine in uveljavlja tovrstno oprostitev, mu je odtujitev in obremenitev le-te prepovedana v korist občine z odločbo. O tem pristojni CSD odloči v izreku odločbe o oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva ter naredi zaznamek v zemljiški knjigi (100. b člen ZSV).

CSD bo moral na podlagi ugotovljene spremembe stalnega prebivališča upravičenca po izdani odločbi, ponovno odločati na podlagi 42. člena ZUPJS, saj ne glede na to, da je dolžnost doplačila storitve s strani občine opredeljena v zakonu, ji 37. člen ZUPJS daje možnost podaje predhodnega mnenja in se s tem šteje, da je prijavila stransko udeležbo. Nadalje 29. člen Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 110/04, 124/04, 114/06 – ZUTPG in nasl.) določa, da je CSD dolžan plačnika (občino, kjer ima upravičenec na novo prijavljeno stalno prebivališče) o uvedbi postopka oziroma o ponovnem odločanju tudi obvestiti, da ima kot stranka možnost vstopiti v postopek. Ob tem se v odločbi odloča tudi o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine (če jo upravičenec ima) v korist občine. Za vpis takšnega zaznamka v zemljiško knjigo pa mora biti pristojna občina tudi imenovana. Ker pride zaradi spremembe stalnega prebivališča do spremembe pristojne občine za plačilo storitev, je potrebno pristojno občino v odločbi na novo določiti in sicer z dnem nastanka spremembe, ki je nastala zaradi spremenjenih okoliščin na strani upravičenca do storitve (42. b člen ZUPJS).  Po 42. b členu ZUPJS lahko CSD na novo odloči o pravici, če je izvedel za spremembo med trajanjem pravice in sicer z dnem nastanka spremembe. Za odločbe, na podlagi katerih pravica več ne traja in ni ugotovljeno, da bi upravičenec podatke prikazoval lažno, jih zamolčal ali sporočil nepravilne podatke, CSD nima pravne podlage vanje na novo kakorkoli posegati.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...