Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Glavna odločba izdana po začasni je za stranko lahko tudi neugodna
Datum odgovora: 17. 6. 2024
Status uporabnika: stranka v upravnem postopku
Vprašanje:
Ali je lahko glavna odločba, ki se izda po začasni, za stranko neugodna?
Odgovor:
Prvi odstavek 221. člena ZUP navaja: če je glede na okoliščine primera neogibno potrebno, da se pred koncem postopka izda odločba, s katero se začasno uredijo posamezna vprašanja ali razmerja, se izda taka odločba, na podlagi podatkov, ki obstajajo takrat, ko se izda. V takšni odločbi mora biti izrecno navedeno, da gre za začasno odločbo. Začasna odločba se glede pravnih sredstev in izvršbe šteje za samostojno odločbo, prav tako pa velja, da se začasno odločbo, ki je bila izdana med postopkom, razveljavi, če je po končanem postopku izdana odločba o glavni zadevi (tretji odstavek 221. člena ZUP).
Namen začasne odločbe je začasno priznati določeno pravico ali naložiti obveznost, ker bi s čakanjem na glavno odločbo lahko nastale za stranko ali za tretje osebe hujše posledice (npr. ogroženo bi bilo preživljanje, če osebi ne bi bila priznana začasna pokojnina; Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 218). O izdaji začasne odločbe presodi organ, ki je pristojen za vodenje postopka. V procesno domeno organa spada upoštevanje standarda neogibne potrebe v trenutku izdaje začasne odločbe. Začasna odločba se lahko izda po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa ali pa na predlog stranke, pri čemer organ predloga stranke ni dolžan upoštevati, razen če je to neogibno potrebno zaradi varstva zasebnega interesa, kar vedno ugotavlja organ.
Začasno odločbo na predlog stranke lahko veže pristojni organ na pogoj, da stranka da zavarovanje za škodo, ki utegne nastati stranki z nasprotnim interesom zaradi izvršitve odločbe, če glavnemu zahtevku predlagatelja ne bi bilo ugodeno (drugi odstavek 221. člena ZUP). To je tipično predvsem za postopek, kjer sta udeleženi dve stranki z nasprotujočimi interesi. Na podlagi navedenega sledi, da je odločba o glavni stvari, izdana po začasni odločbi, za stranko lahko tudi neugodna. Enako velja sicer tudi za postopek, v katerih je udeležena ena stranka, saj se začasna odločba izda, preden so razjasnjena vsa pravno relevantna dejstva, zato stranka ne more imeti upravičenega pričakovanja, da bo glavna odločba, ki nasprotno kot začasna temelji na popolnoma ugotovljenem dejanskem stanju, enako ali podobno urejala pravno razmerje kot začasna (glej tudi npr. sklep VDSS Psp 137/2021 z dne 24. 8. 2021).
Ker pa se začasna odločba s končno razveljavi, se pravne posledice, ki so iz začasne odločbe že nastale, ne odpravijo, ne morejo pa nastati nobene nadaljnje pravne posledice več; razveljavitev namreč učinkuje za vnaprej (ex nunc, drugi odstavek 281. člen ZUP).
Ko gre za začasne odločbe, so pravila ZUP pretežno splošne narave, nekateri področni zakoni pa imajo vsebinsko bolj specifične predpise glede začasnih odločb. Na primer, 83. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 117/06 in nasl.) določa, da se lahko, če je glede na okoliščine primera neizogibno potrebno, izda začasno odločno na podlagi podatkov, znanih do dneva izdaje odločbe, takšno odločbo pa lahko davčni organ razveljavi in nadomesti z glavno odločbo v roku enega leta od dneva izdaje začasne odločbe, razen če ZDavP-2 ali zakon o obdavčenju določa drugače; če organ začasne odločbe ne razveljavi in nadomesti z glavno, pa začasna odločba postane glavna ex lege in nadaljnje spreminjanje ni več možno. Specifično definirane začasne odločbe se lahko najde tudi v drugih področnih zakonih, na primer v 89. členu Energetskem zakonu (EZ-2, Ur. l. RS, št. 38/24). A tudi v teh primerih ostaja odgovor na izvorno vprašanje enak, da je glavna odločba lahko za stranko manj ugodna kot začasna, če tako narekujejo po začasni odločbi ugotovljena upoštevna dejstva oziroma načeli materialne resnice (8. člen ZUP) in zakonitosti (6. člen ZUP).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.