Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Določitev višine obveznosti na dan izdaje odločbe
Datum odgovora: 26. 4. 2011, pregled 4. 12. 2022
Vprašanje:
Upravni organ po uradni dolžnosti vodi upravni postopek, v katerem naloži temeljno denarno obveznost, skupaj z obrestmi. Pri tem se sklicuje na zakon o davčnem postopku, po katerem mora pri izdaji odločbe upoštevati dejstva, ki veljajo na dan izdaje odločbe. Upravni organ je pri izdajanju teh odločb v dilemi, saj se npr. obrestne mere objavljajo vsak dan posebej in torej v času, ko se odloča o zadevi, obrestna mera na dan izdaje odločbe še ni znana, sploh če upoštevamo stališča, da naj bi bil dan izdaje odločbe šele dan vročitve le te stranki. Kako naj upravni organ v tem primeru ravna v skladu tako s področnimi predpisi o obračunu obveznosti kot po ZUP, ki določa, da je odločba izdana, ko je vročena, pa tudi ZDavP-2, ki opredeljuje celo fikcijo navadne vročitve 15. dan od odpreme? Ali bi lahko zato vnaprej šteli kot dan obračuna kar 15. dan od odpreme?
Odgovor:
Vročitev dokumenta ima pomembne pravne posledice za dokument, ki se mora vročiti, za organ, ki je izdal dokument, in za tistega, ki mu je dokument vročen. Odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku, pa ni bila razglašena, ne povzroči nobenega pravnega učinka vse do takrat, dokler ni odposlana oziroma vročena stranki. Odločba, ki še ni bila vročena stranki, pravno še ne obstaja in zato ne veže stranke in tudi ne organa. Zato jo lahko organ pred vročitvijo stranki, ko ima odločba še značaj internega akta, tudi spremeni ali umakne. Šele s pravilno vročitvijo odločbe začne veljati izdana odločba in pravno učinkovati nasproti stranki (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 227). Dokler upravni akt ni vročen stranki, ne povzroči nobenega pravnega učinka; odločilno je pravno in dejansko stanje ob vročitvi odločbe stranki, ne pa dan inšpekcijskega pregleda, zaslišanja stranke ali izdelave odločbe (sodba VS SRS U 166/82-5). 224. člen ZUP določa, da dokler odločba ni vročena stranki, tudi ne more postati izvršljiva, saj stranka za svojo obveznost (še) ne ve, zato rok za izpolnitev obveznosti niti še ne začne teči in se ne izteče, organ pa ne more izvesti nobenih izvršilnih dejanj.
Navedeno pomeni, da je v konkretnem primeru potrebno dejstva, ki vplivajo na odločitev (npr. obresti) upoštevati oz. v tem primeru izračunati do vključno izdaje akta, kar pomeni do datuma dejanske ali fiktivne vročitve. Fiktivne vročitve so določene v 85. členu Zakon o davčnem postopku (pisrs.si) (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo in nasl.), in tudi v 87. členu ZUP s sporočilom o prispelem pismu in pri javnem naznanilu (94. člen ZUP). Dejstvo pa je, da datuma dejanske vročitve ob izdaji odločbe organ ne more poznati in tako tudi ne more pripraviti pravilnega obračuna. Vendar ugovor, češ da zaradi neznanega trenutka/datuma vročitve v odločbi ni mogoče določiti višine obresti (kar 80. člen ZDavP-2 določa kot obvezno sestavino izreka odločbe), ne zdrži, saj zadošča taka opredelitev obresti v izreku, da je ta določljiv, čeprav nedoločen. Izračun obresti glede na potečen čas mora biti nesporno razviden. Stališče, da vročitev predstavlja bodoče negotovo dejstvo in da je zato smiselno kot dan izdaje odločbe šteti dan sestave odločbe (datum na odločbi), je povsem nepravilno. Vročitev je pomembna zaradi nastanka pravnih učinkov, zlasti začetka tekov rokov, predvsem pritožbenega in paricijskega. Določljivost pa že zadošča zahtevani določnosti izreka po ZUP, tudi za nadaljnjo izvršbo - važno je, da se lahko enoznačno izračuna znesek obveznosti po zapisanem v izreku na določen dan, čeprav torej ni že skupnega zneska, ker ga zaradi vnaprej neznanega datuma vročitve ne more biti. Res pa bo treba potem tako zavezancu kot na strani organa v izvršbi izračunavati konkretno številko zneska obveznosti na dan x (=dan dejanske ali fiktivne vročitve odločbe) (Jerovšek et al., ZDavP-2 s komentarjem, 2008, str. 218).
Obračuna obveznosti pa organ ne more vršiti kar na dan odpreme odločbe (ali morda na dan odpreme + 15 dni), saj je lahko tudi fiktivna vročitev izpodbojna in bi v tem primeru bilo potrebno z novo odločbo na novo določati materialnopravno obveznost (za kar seveda ni pravne podlage), ne le vročiti istega akta na nov naslov.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.