Zadeva: Določitev roka za izpolnitev obveznosti, če zoper odločbo dovoljen upravni spor, področni zakon pa veže izvršljivost na pravnomočnost 

Datum odgovora: 21. 7. 2011, pregled 4. 12. 2022

Vprašanje:

Področni zakon določa, da je izvršljivost odločb v določenih zadevah vezana na njihovo pravnomočnost (torej vložitev tožbe v upravnem sporu zadrži izvršitev odločbe). Upravi organ izda odločbo, v kateri določi rok za izpolnitev obveznosti, ki je krajši od 30-tih dni, tj. roka za vložitev tožbe v upravnem sporu (torej izvršljivost nastopi pred pravnomočnostjo odločbe). Po vloženi tožbi je Upravno sodišče razveljavilo odločbo upravnega organa, češ da je bil določen prekratek rok za izpolnitev obveznosti glede na posebnost področnega zakona, saj paricijski rok, ki je krajši od roka za vložitev tožbe na sodišče posega v pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Kako naj organ v naslednjih odločbah opredeli rok za prostovoljno izvršitev obveznosti (določitev njene izvršljivosti), ki bi ga moral vezati na vročitev (npr. »odločbo izvršiti v roku 31. dni po vročitvi« ali «odločbo izvršiti v 3. dneh po pravnomočnosti«), da bo zadoščeno navedeni presoji sodišča?

Odgovor:

Ko organ določi pravico, zlasti pa obveznost stranke v javnem interesu, je za izvršljivost odločitve in realizacijo javne koristi bistvena tudi določitev roka, saj drugače izrek ni določen (več v Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, gl. komentar in sodno prakso pri 213. členu ZUP). Pri naložitvi obveznosti stranki je vselej potrebno določiti rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, tako da je šele po preteku tega roka mogoče zoper stranko uporabiti prisilna sredstva za izpolnitev obveznosti v postopku izvršbe (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 450).

Izpolnitveni rok lahko določi že področni predpis, sicer pa se dopolnilno uporabi ZUP. ZUP pooblašča uradno osebo, da sama določi rok izvršitve, če pa ne, pa velja splošno določilo, kdaj postane odločba izvršljiva, tako da ni pravne praznine. Skladno z določbami četrtega odstavka 224. člena ZUP velja:

• če je v odločbi določeno, da se mora dejanje, ki je predmet odločitve in s tem izvršbe, opraviti v določenem roku, postane odločba izvršljiva s pretekom tega roka (prvi dan po izteku tega roka);
• če v odločbi ni določeno, v katerem roku je treba opraviti dejanje, postane odločba izvršljiva v 15. dneh od dneva, ko postane odločba izvršljiva; največkrat torej v 15. dneh po dokončnosti.

Izvršljivost po ZUP nastopi hkrati z dokončnostjo odločbe (drugi odstavek 224. člena ZUP), razen če zakon določi, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe ali da je izvršljivost vezana na posebni trenutek oz. dogodek. V prvem primeru postane odločba izvršljiva že s samo vročitvijo (torej še pred dokončnostjo). Prav tako pa lahko zakon določi, da izvršljivost nastopi kasneje kot dokončnost in sicer, če gre za odločbe, ki nalagajo obveznosti (te odločbe postanejo izvršljive šele s potekom paricijskega roka, četrti odstavek 224. člena ZUP), ali če področni zakon veže izvršljivost na pravnomočnost (npr. pri gradbenem dovoljenju, invalidski pokojnini, odločbah informacijskega pooblaščenca idr., po Jerovšek et al., ibidem, str. 627).

Tožba v upravnem sporu po 32. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/06 in nasl.) ne zadrži izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena, razen če zakon določa drugače. V konkretnem primeru pa področna zakonodaja veže izvršljivost odločbe na njeno pravnomočnost. Tako je Upravno sodišče v zgoraj navedenem primeru razveljavilo izpodbijano odločbo zaradi prekratkega roka, ker tožba ni pomenila učinkovitega pravnega sredstva, razen v primeru, da bi pritožnik tožbo vložil še pred iztekom izpolnitvenega roka ali ne glede na določbo področnega zakona o vezanosti izvršljivosti šele na pravnomočnost s tožbo predlagal in uspel z institutom začasne odredbe.

V konkretnem primeru menimo, da bi bilo glede določitve roka zato najbolj smiselno vezati izpolnitev obveznosti na vročitev odločbe, ki pa bi vključevala celotni rok za vložitev tožbe po ZUS-1 (npr. v roku 40 dni po vročitvi odločbe, če ne bo vložena tožba v upravnem sporu), enak učinek pa bi dosegli tudi z vezanostjo na določen rok po pravnomočnosti (npr. v roku 10 dni po pravnomočnosti). Obe dikciji sta ekvivalentni, bolj pregledna pa je po naši oceni druga možnost, ki že vključi suspenzivni učinek vložene tožbe.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...