Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Dokončnost, izvršljivost in pravnomočnost odločbe z naknadnim soglasjem v reviziji po področni zakonodaji
Datum odgovora: 15. 4. 2010, pregled 30. 11. 2022
Vprašanje:
Upravni organ vodi postopek na podlagi področne zakonodaje (npr. upravna enota odloča o pridobitvi državljanstva mladoletnika). Področni predpis določa, da stranka pridobi pravico oz. pravno korist šele z dnem, ko v postopku revizije k odločbi izdajatelja poda soglasje drug organ (tj. področno ministrstvo), pri čemer se odločba stranki vroči pred danim soglasjem. Po opravljeni reviziji pa organ izda in vroči stranki soglasje k odločbi, ki pa ne vsebuje pouka o možnosti vložitve pritožbe. Kdaj postane ta odločitev (o podelitvi državljanstva z odločbo plus soglasjem!) dokončna oz. pravnomočna in kdaj izvršljiva?
Odgovor:
Uvodoma poudarjamo, da je treba ločiti pojme dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po ZUP postane odločba dokončna in praviloma hkrati izvršljiva po 224. členu ZUP po izteku roka za pritožbo, če je ta dovoljena in se ne vloži.
Področni zakon pa lahko katerokoli postopkovno vprašanje uredi drugače (3. člen ZUP), tako tudi npr. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS, Ur. l. RS, št. 24/07 in nasl.), zato je potrebno primarno upoštevati določbe le-tega, nadrejeno ZUP. Po ZDRS postane odločitev (podelitev državljanstva) dokončna z dnem izdaje naknadnega soglasja k odločbi upravne enote v revizijskem postopku s strani področnega ministrstva. Upravna enota v skladu s področnim zakonom predloži upravno zadevo v revizijo najpozneje v osmih dneh po izteku pritožbenega roka, kot določa drugi odstavek 27. b člena ZDRS.
V skladu s splošnimi pravili ZUP pa soglasje nima značaja konkretnega upravnega akta, ampak je akcesorni akt, ki je lahko tudi naknadni, kot po ZDRS (gl. Jerovšek et al., 2004, komentar k 208. in 209. členu ZUP). Zato je pravilno, da na soglasju ni navedenega pouka o izpodbijanju odločitve s pritožbo, saj je ta dopustna le zoper odločbo glavnega izdajatelja (upravne enote). To pomeni, da postane odločitev (odločba UE) neposredno po določbah področnega zakona dokončna in tako tudi izvršljiva (če ZDRS nima drugačnih določb kot ZUP, kot npr. glede naturalizacije po 15. členu ZDRS) z dnem vročitve naknadnega soglasja stranki, ne pa že s potekom pritožbenega roka (kot bi izhajalo iz 224. člena ZUP).
V navedenem primeru torej področni zakon drugače kot ZUP ureja dokončnost odločbe, posledično ali glede na način pridobitve pravne koristi (državljanstva) pa delno tudi izvršljivost, v zvezi s pravnomočnostjo pa veljajo splošna pravila ZUP. Odločba postane pravnomočna na podlagi 225. člena ZUP, ko odločitve ni več mogoče izpodbijati niti s tožbo, torej v primeru nevložitve pritožbe s 16. dnem od vročitve odločbe upravne enote.
Tako je zaradi posebnosti področne ureditve z naknadno revizijo odločbe možen glede na sistem dokaj nenavaden položaj, ko postane odločba pravnomočna še pred dokončnostjo in izvršljivostjo, kar bi pri potrjevanju odločb stranki kazalo posebej označiti.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.