Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Datum vročitve, če pismonoša pusti pošiljko v poštnem predalčniku ali če pošta noče vročiti (izročiti) pošiljke zaradi napačnega osebnega imena na ovojnici
Datum odgovora: 6. 8. 2013, pregled 14. 12. 2022
Status uporabnika: stranka v upravnem postopku
Vprašanje:
Kdaj je vročitev opravljena:
- če pismonoša v poštnem predalčniku pusti sporočilo o neuspeli osebni vročitvi, kasneje pa celotno poštno pošiljko?
- če zadnji dan roka za prevzem pošiljke na pošti slednja ne dela?
- če je na ovojnici napisano napačno ime (ime stranke in možev priimek), zaradi česar na pošti niso želeli vročiti dokumenta, naslovnik pa se je z vsebino seznanil, ko je bila ovojnica puščena v predalčniku?
Odgovor:
Osebno vročanje po pravilih ZUP zahteva od vročevalca, da poizkuša opraviti vročitev naslovniku »v roke« tako, da ga poišče na naslovu, kjer naj se vročitev opravi. Kolikor takšna vročitev ni uspešna, se v poštenem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali drugem primernem mestu pusti sporočilo, ki naslovnika seznani z neuspelim poizkusom vročitve in ga hkrati opozarja, da mora pošiljko prevzeti v roku 15 dni od dneva, ko je bilo sporočilo puščeno, sicer se bo vročitev (fiktivno) štela za opravljeno (gl. 87. člen ZUP).
Pasivnost naslovnika, ki pošiljke ne prevzeme v roku oziroma iztek omenjenega 15 dnevnega roka ima za posledico, da se vročitev šteje za opravljeno zadnji dan tega roka (tj. 15. in ne 16. dan!). Takšno stališče potrjuje tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča (več o tem v Kovač, Rakar, Remic, Upravno procesne dileme, drugi del, 2012, str. 180-182). Pri tem ni odločilno, ali je zadnji dan roka sobota, nedelja ali drug dela prost dan, ko na pošti ni mogoče prevzeti pošiljke, saj se v teh primerih rok ne podaljša na prvi naslednji delovni dan. Slednje po drugem odstavku 101. člena ZUP velja le v primerih, ko se procesne obveznosti nanašajo na stranko, v tem primeru pa gre za obveznost organa, da stranki na zakonit način vroči dokument. Omenjena fikcija vročitve zato nastane zadnji dan zakonitega roka, ne glede na to, kdaj (če sploh, saj se v primeru neuporabnih predalčnikov pošiljka vrne k organu!) je pismonoša sporočilo pustil v predalčniku oziroma kdaj se je naslovnik dejansko seznanil z vročitvijo.
Napaka pri vročanju, kamor lahko štejemo tudi napačno navedeno osebno ime naslovnika na ovojnici, ima za posledico, da se vročitev šteje za opravljeno, ko je naslovnik pošiljko dejansko dobil (98. člen ZUP). Dejstvo, da poštni uslužbenec zaradi napake pošiljatelja ni želel vročiti pošiljke, pomeni, da je bila vročitev opravljena, ko se je naslovnik z vsebino dejansko seznanil, ne glede na to, kdaj je bila puščena v predalčniku. Slednje namreč ne ustvarja pravnih fikcij, zato hipotetična možnost seznanitve, ker je pošiljka v predalčniku, ne zadošča, ampak je v skladu s prej omenjenim pravnim pravilom odločilna dejanska seznanitev. Ob tem je treba opozoriti, da je predpostavka nastanka pravice ali obveznosti, kljub omenjeni napaki pri pisanju imena na ovojnico, dejstvo, da je bilo v izreku odločbe navedeno pravilno ime. Morebitna napaka v osebnem imenu (če ne gre le za tipkarsko napako v smislu Kopač – Kovač) v izreku odločbe namreč ne ustvarja pravnih posledic oziroma z drugimi besedami ne daje pravice oziroma nalaga obveznosti.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.