Ali ima ročno sestavljen zapisnik pravno naravo javne listine in ustrezno dokazno moč ali ne?

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje

Zadeva: Ali ima ročno sestavljen zapisnik pravno naravo javne listine in ustrezno dokazno moč ali ne?

Datum odgovora: 17. 11. 2010, pregled 3. 12. 2022


Vprašanje:

Ali ima ročno sestavljen zapisnik pravno naravo javne listine in ustrezno dokazno moč?

Odgovor:

V zvezi z ročno napisanim zapisnikom v upravnem postopku ni mogoče enostavno reči, da slednji je ali ni javna listina. Zapisnik je sestavljen pravilno takrat, kadar je sestavljen v skladu z določbami ZUP (74. člen ZUP in nadaljnji), ki pa ob siceršnjih zahtevah obličnosti ne predpisuje posebne obveznosti, da bi moral biti zapisnik vselej napisan s pomočjo tehničnih pripomočkov (natipkan). Stranki ZUP sicer daje pravico, da od organa zahteva, da ročno pisan zapisnik prepiše in opremi z žigom in podpisom. Namen te pravice stranke iz zakona ni razviden, zlasti ne razmerje do 82. člena ZUP, saj tudi ni določeno, na kakšen način se prepiše, kar pomeni, da ga uradna oseba ali zapisnikar lahko spet prepiše ročno, lahko pa uporabi tudi sodobne tehnične pripomočke (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 276-277).

Po noveli ZUP-C tako ZUP res terja, da se naj bi zapisnik zaradi čitljivosti in dokazne moči ter ohranitve prepisal oz. pretipkal, če je npr. na terenu sestavljen ročno. Toda zgolj rokopis ne odzvema listini dokazne vrednosti, če je nesporno, da je sestavljena s strani pooblaščene osebe in organa ter je jasna vsebina in ima druge znake, ustrezne oz. potrebne za presojo o dokazovanju vsebine zapisanega.

V zvezi z dokazno vrednostjo zapisnika kot listine je treba upoštevati določbe ZUP o zapisniku (74.-81. člen) in 172. člen ZUP. Praviloma bo dokazna vrednost listine nesporna, če je pristna oz. avtentična. To pomeni, da jo je resnično izdal pristojni izdajatelj, da od njega izvira, in da je v celoti taka, kot jo je oz. bi jo izdal izdajatelj. Le kadar je listina na prvi pogled oporečna (deloma ali v celoti) prečrtana, izbrisana, dopisana, raztrgana, prelepljena, ožgana in podobno, je dolžnost uradne osebe, da stanje upošteva. Po zadevnem členu ima uradna oseba možnost potvorjeno listino sploh ne upoštevati ali pa jo upošteva z zmanjšano dokazno vrednostjo v skladu z načelom proste presoje dokazov (10. člen ZUP). Dejstvo, ki naj bi ga listina dokazala, se lahko oz. glede na tek postopka v javnem interesu mora dokazovati z drugimi dokaznimi sredstvi (gl. Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 494-495).


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...