Kako voditi upravni postopek, če je vlogo za vpogled v spis vložila oseba, ki doslej ni sodelovala kot stranka v postopku?


Ali se taka zahteva šteje kot zahteva za vstop v postopek v skladu s 142 .členom ZUP (širša interpretacija v korist vlagatelja zahteve)?

Če je osebi izdan negativen sklep za vpogled v spis, ali upravni organ "po uradni dolžnosti", šteje tako zahtevo kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja?

Institut vpogleda v spis je določen v 82. členu ZUP. Stranke, njihovi zastopniki ali pooblaščenci imajo ves čas med postopkom in po končanem postopku pravico vpogleda v spis, kar pomeni, da imajo pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki.

Če je prosilec vpogleda v spis med tekom postopka tretja oseba, ki ni neposredno udeležena v konkretnem upravnem postopku, se o taki zahtevi znotraj tekočega/obstoječega postopka preveri, ali ima vložnik zahtevka pravni interes. Če uradna oseba, ki vodi postopek, ugotovi, da je interes tretje osebe utemeljen in pravnoveljavno izkazan, potem o tem izda poseben sklep, s katerim ugodi strankini zahtevi. Če vlagatelju zahteve za vpogled v spis ni ugodeno (ali samo delno ugodeno), pa je potrebno o tem izdati sklep o zavrnitvi, sicer gre za bistveno kršitev postopka.


Če je vložena zahteva za vpogled v spis po zaključku postopka, potem se o taki zahtevi odloča samostojno, neodvisno od glavnega upravnega postopka, kjer je upravni organ že odločil o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank oziroma stranskih udeležencev. Gre za poseben postopek, v katerem se odloča o samostojnem zahtevku tretje osebe, ki želi vpogledati v spis zadeve, pri čemer se presoja samo to, ali vlagatelj z zahtevano stopnjo verjetnosti izkazuje pravno korist. Pravica vpogleda v spis je namenjena temu, da se vsakomur zagotovi učinkovito varstvo njegovih lastnih, na zakon oprtih pravic in pravnih koristi, ki niso predmet odločanja v glavnem upravnem postopku. Pri tem se lahko pravna korist navezuje na katerikoli zakon. Glede na to, da je postopek odločanja o pravici iz drugega odstavka 82. člena ZUP poseben postopek, ki poteka ločeno in neodvisno od glavnega upravnega postopka, da ima v tem postopku vlagatelj položaj stranke, ker se v njem odloča o njegovem samostojnem zahtevku, in da lahko odločitev v tem postopku vpliva na učinkovito varstvo njegovega pravnega položaja v drugih postopkih, predstavlja sklep upravnega organa, odločitev o pravici v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS in mora biti zato zoper tak sklep zagotovljeno sodno varstvo. Ker gre hkrati za odločitev o pravici v smislu prvega odstavka 157. člena Ustave RS in ker je ta odločitev po izčrpanju pritožbe dokončen posamični akt državnega organa, zoper katerega ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, mora biti sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu.

Organ mora ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice in pravne koristi bi lahko vplivala odločba (44. člen ZUP) , zato je dolžan vsakogar, za katerega meni, da mu pripada položaj stranke ali stranskega udeleženca (tj. stranke v širšem smislu), povabiti naj vstopi v postopek in se ga udeležuje za varstvo svojega pravnega interesa. Za sodelovanje stranskega udeleženca oz. vseh oseb s pravimi interesi mora poskrbeti organ, ki vodi postopek, sicer je kršeno načelo zaslišanja stranke. To organ stori tako, da stranskega udeleženca enako kot glavno stranko, vabi k vsem dejanjem v postopku in mu vroča odpremljene akte. Lahko pa oseba, ki meni, da bi morala imeti status v postopku, sama vloži zahtevo za vstop v postopek, o ugoditvi ali zavrnitvi zahtevka pa s sklepom odloči uradna oseba (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 92) (o tem gl. tudi primer: Vpogled v spis na zahtevo druge osebe). Po 142. členu ZUP velja, če nekdo, ki doslej ni bil stranka, zahteva vstop v postopek, da se mu prizna lastnost stranke, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka in izda o tem pisni sklep. Zoper sklep, s katerim se mu lastnost stranke ne prizna, je dovoljena pritožba, ki zadrži izvršitev sklepa. Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi določno navesti, v čem je njen pravni interes, in če je mogoče, predložiti tudi dokaze. Oseba lahko zahteva vstop v postopek kot stranka kadarkoli med postopkom.

Iz navedenega lahko sklepamo, da zahteva za vpogled v spis, ki jo je vložila tretja oseba, (še) ni zahteva za vstop v postopek, ker je zahtevo za vstop v postopek mogoče vložiti tudi po končanem upravnem postopku in ne samo med tekom postopka in ker je zahteva za vstop v postopek samostojna zahteva, ki je nevezana na postopek o glavni upravni stvari, kjer se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi strank. Pravni interes, ki ga je potrebno izkazati pri zahtevi za vpogled v spis, ni nujno isti kot za stransko udeležbo, med njima je lahko razlika, vendar pa je v večini primerov isti pravni interes zadaj, zato bi ob ugoditvi po 82. členu ZUP težko zavrnili po tudi zahtevo po 142. členu ZUP. Zahteve za vpogled v spis se ne vzame torej samodejno kot zahteve za udeležbo v postopku. Če pa uradna oseba pri zahtevi za vpogled v spis ugotovi, da bi moral biti vlagatelj zahteve za vpogled v spis udeležen kot stranski udeleženec v upravnem postopku, ga mora takoj, po uradni dolžnosti, povabiti v postopek.


O informaciji javnega značaja govorimo takrat, kadar ta izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Gre za informacije, ki so prosto dostopne vsem osebam. Take osebe imajo pravico zahtevati od določenega organa, ki po njihovem mnenju razpolaga z informacijo, ki jo želijo, da jim informacijo posreduje, z izjemami iz določil Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 in novele). Kdor želi pridobiti informacijo javnega značaja, mora postopati po postopku, ki ga predvideva ZDIJZ. Vlogo za dostop do informacije lahko oseba poda ustno ali pisno, pri čemer pa zakon pri ustni vlogi, odreka pravno varstvo.

Tako je nedvoumno, da organ zahteve za vpogled v spis ne more le te avtomatično šteti niti za zahtevo za vstop v postopek, niti za dostop do informacije javnega značaja, ne glede na to, ali bi zahtevo za vpogled zavrnil ali ji ugodil. V primeru, da je podan zahtevek za informacijo javnega značaja, je to materialnopravna samostojna zadeva.