Organ je izdal sklep o dovolitvi izvršbe, stranka pa je obveznosti izpolnila. Ali je potrebno upravno izvršbo s sklepom ustaviti (293. člen ZUP) ali pa se (v primeru inšpekcijskega nadzorstva) v tem primeru ugotovitve o odpravljenih nepravilnosti zapišejo na zapisnik, postopek pa se ustavi na podlagi 28. člena ZIN? Če se postopek ustavi po ZUP, kako nadaljevati, če je izvršba vključena v izrek odločbe, stranka pa je obveznost izpolnila?

Upravno izvršbo opravlja organ, ki je odločil o zadevi na prvi stopnji, če ni s predpisom določen kakšen drug organ. Opravi jo po ZUP ali po posebnem zakonu. Za začetek izvršbe morata biti izpolnjena dva pogoja: 1. obstajati mora izvršilni naslov, to je odločba, sklep, zapisnik o poravnavi ali drug izvršilni naslov po posebnem zakonu in 2. izvršilni naslov mora biti izvršljiv (glej Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2007, str. 157-158).

Organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, izda po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičenca sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim se ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določi način izvršbe. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba na pristojni organ druge stopnje (prvi odstavek 290. člena ZUP). Sklepa o dovolitvi izvršbe in načinu njene izvedbe ni treba izdati, če gre za nujno ukrepanje. Če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, pritožba pa ne zadrži izvršitve odločbe, se lahko ugotovi izvršljivost odločbe in določi način izvršbe v izreku odločbe, ki naj se izvrši (tretji odstavek 290. člena ZUP). Odločba se v tem primeru lahko izda tudi ustno in se v njej odredi, da se takoj izvrši (211. člen ZUP).


Inšpekcijski postopki vsebujejo nekaj specifičnosti. Ne glede na to so tudi inšpekcijski postopki praviloma primarno upravni, zato mora inšpektor voditi upravni postopek (matični in po uradni dolžnosti še izvršilni) do konca po pravilih ZIN in podrejeno ZUP, medtem ko je morebitni prekrškovni postopek vzporeden izreku ukrepa in izvršbi v upravni zadevi. Cilj upravnega postopka je namreč zagotovitev spoštovanje predpisov s strani stranke (od sedaj naprej), medtem ko je cilj prekrškovnega postopka sankcionirati kršitelja za kršitev predpisov (za nazaj).

Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora odkrije nepravilnosti in oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep, najprej le ustno opozori na nepravilnosti ter na njihove posledice in določi rok za njihovo odpravo. Svoje ugotovitve, izrečeno opozorilo ter rok za odpravo pomanjkljivosti navede v zapisniku (33. člen Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) (pisrs.si) (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in novele)). Kasneje lahko izvede kontrolni pregled in če je le-ta izveden ter je ugotovljeno, da so nepravilnosti odpravljene, se zaradi specialnih določb ZIN postopek ustavi v obliki zapisnika o opravljenem kontrolnem pregledu, izvod pa se vroči tudi stranki. Če pa se preveri izpolnitev opozorila drugače (brez pregleda in nadaljnje izdaje novega zapisnika), npr. s predložitvijo dokazil s strani zavezanca neposredno organu ali prek informacije drugega organa, mora izdati sklep o ustavitvi postopka po ZUP. Inšpektor torej zaključi inšpekcijski upravni postopek tako:

1) če opravi kontrolni pregled o izpolnitvi opozorila in ugotovi korektno stanje, v zapisniku o ugotovljenih dejstvih ob kontrolnem pregledu navede, da so bile le-te odpravljene in se s tem postopek ustavi (kadar gre za vzorčenje, pa se postopek ustavi celo le z dopisom stranki, da v vzorcih ni ugotovljenih nepravilnosti);

2) če preveri izpolnitev opozorila drugače, tako da o tem dejanju ne sestavi zapisnika, vendar je bilo opozorilo upoštevano, se izda sklep o ustavitvi postopka po ZIN in ZUP;
3) če pa opozorilo ni bilo upoštevano, inšpektor nadaljuje z izdajo ureditvene odločbe in po potrebi vodi izvršbo.

Ustavitev inšpekcijskega postopka na podlagi 28. člena ZIN v primeru ugotovljene kršitve in odrejene izvršbe ne pride v poštev - po tem členu ZIN se namreč postopek lahko ustavi le, če kršitev ni bila ugotovljena (če ni bila ugotovljena nobena kršitev, se izda sklep na podlagi prvega odstavka 28. člena ZIN, če pa je bilo ugotovljeno, da je bil kršen le določen del predpisov, pa se na podlagi drugega odstavka 28. člena ZIN izda odločba, v kateri se odredi ukrep, v njeni obrazložitvi pa se navede, v katerih delih nadzora kršitve niso bile ugotovljene).


V prvem odstavku 293. člena ZUP določa oziroma našteva razloge za ustavitev izvršbe. Upravna izvršba se po uradni dolžnosti ustavi in opravljena dejanja odpravijo, če se ugotovi, da je obveznost izpolnjena. Če zavezanec obveznost izpolni v teku izvršbe, se izvršba ustavi in se odpravijo tiste posledice in tista dejanja, ki so bila opravljena po izpolnitvi obveznosti. Dejanja, s katerimi se je dosegla izpolnitev, pa se ne odpravijo. Že plačane denarne kazni, s katerimi se je prisiljevalo zavezanca k izpolnitvi obveznosti, se ne vrnejo, kar določa 298. člen ZUP. Izvršbo ustavi organ po prvem odstavku 293. člena po uradni dolžnosti (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 796-797).

O ustavitvi upravne izvršbe izda organ sklep - tudi v primeru, če sklep o dovolitvi izvršbe ni bil izdan, ker sta bila zaradi nujnih ukrepov nastop izvršljivosti in izvršba vključena v izrek odločbe, stranka pa je pred prisilna izvršitvijo obveznost izpolnila sama.