Ali lahko inšpekcijski organ, ki je pooblaščen tako za upravne inšpekcijske postopke kot tudi za hitri postopek o prekršku, uvede le prekrškovni postopek brez upravnega in kdaj?

Pooblaščeni prekrškovni organi, ki imajo pristojnosti po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14), ne morejo izvajati prekrškovnih postopkov brez predhodno in naprej uvedenega upravnega inšpekcijskega postopka. Ta dva postopka, upravni inšpekcijski in prekrškovni inšpekcijski, sta po naravi zadeve različna postopka, ki se izvajata vzporedno, in sicer v primeru, da ugotovljeno dejansko stanje kršitve predpisov v izvornem upravnem inšpekcijskem postopku predstavlja prekršek. Upravni organi, ki so hkrati tudi prekrškovni, ne bi smeli nastopati samo kot prekrškovni po Zakonu o prekrških (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US), ampak bi moralo biti ugotovljeno dejansko stanje rezultat izvedenega ugotovitvenega in dokaznega postopka v primarno upravnem nadzoru nad spoštovanjem veljavnih predpisov. Uvedeni upravni inšpekcijski postopek se konča z upravno odločbo oz. sklepom po 18. členu ZIN, medtem ko se po 28. členu ZIN postopek ustavi s sklepom ali v obliki zapisa o ustavitvi postopka na koncu zapisnika o inšpekcijskem pregledu. Vzporedni prekrškovni postopek se s prekrškovnimi akti, pri čemer se nekatera procesna dejanja (npr. ogled) lahko opravijo v namen obeh postopkov (potem se npr. Zapisnik o ogledu šteje kot del tako upravnega kot prekrškovnega spisa). Če ima inšpekcijski organ torej tako upravna kot prekrškovna pooblastila in dejanski stan predstavlja tako kršitev predpisov in podlago za upravno ukrepanje kot prekršek, potem se uvedeni inšpekcijski postopek ne more šteti zgolj za prekrškovnega in zaključiti le z izrekom globe kot prekrškovne sankcije.


Inšpekcijski organ (npr. inšpektorat) najprej na prijavo ali po programu dela preveri, ali stranka (zavezanec) krši veljavne predpise – s tem se uvede in teče inšpekcijski upravni postopek, ki se lahko konča po ZIN z zapisnikom (o opozorilu) oz. sklepom o ustavitvi postopka ali z upravno ureditveno odločbo. Če preventivni ukrep uradne osebe (inšpektorja) v obliki opozorila ne zagotovi vzpostavitve zakonitega stanja oziroma odprave nepravilnosti, lahko inšpektor izvede po 32. členu ZIN enega, dva ali več rednih ukrepov kumulativno:

*izvesti postopke v skladu z zakonom o prekrških,
*naznaniti kaznivo dejanje ali podati kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,
*predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov,
*odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.

Torej v primeru, da ugotovljeno dejansko stanje predstavlja prekršek, se poleg inšpekcijskega upravnega postopka uvede še hitri postopek o prekršku (v primeru, da ugotovljeno dejansko stanje ustreza opredelitvi kaznivega dejanja, pa uradna oseba poda ovadbo za kazenski postopek). Dejstvo je namreč, da prekršek nedvomno vnaprej predstavlja kršitev veljavnih predpisov, torej osnovo za upravni inšpekcijski postopek in ukrep.
Omenjena postopka torej potekata vzporedno, razen če bi posebni zakon določil (tako kot za situacijo prekršek in/ali kaznivo dejanje), da se vodi le en postopek – posamezne prekrške oziroma njihove skupine namreč določa področna zakonodaja, ne ZP-1, pri čemer mora natančno določiti tako prekrške in sankcije kot prekrškovne organe, tipično npr. zakon, ki ureja varnost cestnega prometa (s pristojnostjo policije) – Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1, Ur.l. RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 57/08 – ZLDUVCP, 58/09, 36/10, 106/10 – ZMV, 109/10 – ZCes-1, 109/10 – ZPrCP, 109/10 – ZVoz, 39/11 – ZJZ-E, 75/17 – ZMV-1 in 10/18 – ZCes-1C).