Ali je po uveljavitvi novele ZUP-I treba tudi v primeru zapisa o ustavitvi postopka na koncu zapisnika o inšpekcijskem pregledu na podlagi 28. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) navesti pouk o pravnem sredstvu in zavezancu omogočiti vložitev pritožbe, vključno z morebitno predhodno napovedjo pritožbe po 228. členu in ob smiselni uporabi 214.a člena ZUP?

Ustavitev postopka predstavlja procesno odločitev organa, ne glede na obliko, v kateri je izdana, bodisi kot samostojen sklep bodisi kot zapis v zapisniku o procesnem dejanju. Takšna ureditev je bila v inšpekcijskem postopku že pred uveljavitvijo novele ZUP-I posebej urejena na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.), zlasti v primerih, ko v postopku niso ugotovljene kršitve predpisov in se postopek ustavi na zapisnik. V inšpekcijskem upravnem postopku pa se kombinirano uporablja pravila področnih predpisov, ZIN in ZUP, zato je treba glede sestavin akta (sklepa ali zapisnika) o ustavitvi inšpekcijskega postopka, česar ZIN ne ureja, podrejeno uporabiti ZUP.

Novela ZUP-I je v splošni upravni postopek izrecno prenesla možnost, da se sklep o ustavitvi postopka izda tudi v obliki zapisa v zapisnik o procesnem dejanju (peti odstavek 135. člena ZUP). S tem ZUP-I ni uvedel nove vsebinske ureditve v razmerju do inšpekcijskega postopka, temveč je sledil že prej uveljavljeni analogni rešitvi po ZIN in jo sistemsko razširil tudi na splošni upravni postopek. Zato novela ZUP-I v tem delu ne pomeni spremembe dosedanje inšpekcijske prakse, temveč poenotenje procesnih rešitev in povečanje procesne ekonomičnosti.

Bistveno pa je, da ustavitev postopka – ne glede na to, ali je izdana v obliki sklepa ali zapisana v zapisnik – pomeni procesno odločitev organa. Ker gre za odločitev o postopku, je zoper tak akt načeloma dopustno pravno varstvo. Iz tega razloga je v skladu s temeljnimi procesnimi jamstvi, da se ob zapisu o ustavitvi postopka navede tudi pouk o pravnem sredstvu. To velja tudi v primerih, ko se postopek ustavi na koncu zapisnika o inšpekcijskem pregledu na podlagi 28. člena ZIN. Sicer glede vprašanja, kdo lahko uveljavlja pravno varstvo, kaže upoštevati sodno prakso (glej sklep VSRS I Up 295/2024 z dne 20. 1. 2025 in primer Sklep o ustavitvi ali ugotovitvena odločba v inšpekcijskem postopku po izpolnitvi obveznosti iz zapisnika), da to niso prijavitelji ali morebitni stranski udeleženci, do pritožbe ali tožbe pa so upravičeni glavne stranke (zavezanci) in zastopniki javnega interesa (državno odvetništvo), zato ostaja dolžnost organa, da pouk navede.

Pri tem je treba upoštevati tudi prvi odstavek 228. člena ZUP, po katerem se lahko pisni sklep izda brez obrazložitve, če se postopek ustavi, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe o izdaji odločbe brez obrazložitve. To pomeni, da se v primeru, ko je sklep o ustavitvi izdan brez obrazložitve, smiselno uporablja tudi 214.a člen ZUP, vključno z režimom napovedi pritožbe. V takem primeru mora pouk o pravnem sredstvu vsebovati pouk o napovedi pritožbe, roku za napoved in posledicah, če napoved ni vložena.

Čeprav je torej treba v zapis o ustavitvi postopka praviloma vključiti pouk o pravnem sredstvu, morebitna opustitev pouka ne more iti v škodo stranke. V skladu s 215. členom ZUP se lahko stranka ravna bodisi po pouku bodisi neposredno po zakonu, zato napačen ali manjkajoč pouk zanjo ne more imeti škodljivih posledic. Posledično je tudi v primerih, ko pouk o pravnem sredstvu ni naveden, treba morebitno pritožbo upravičene osebe vsebinsko obravnavati.

Sklepno je mogoče ugotoviti, da novela ZUP-I ne uvaja nove ureditve ustavitve inšpekcijskega postopka na zapisnik, temveč potrjuje, da gre tudi v takih primerih za procesno odločitev organa. Zato je treba v zapis o ustavitvi postopka vključiti pouk o pravnem sredstvu. ZUP-I pa kot novost prinaša pravilo, da se v primeru ustavitve postopka izda akt brez obrazložitve, zato se tedaj smiselno uporabi tudi režim napovedi pritožbe po 214.a členu ZUP; če pa je ustavitev obrazložena, se uporabi redni pritožbeni režim.