Organ (npr. ZPIZ) stranke z izvedenskim mnenjem (invalidske komisije) praviloma seznani šele ob vročitvi odločbe in meni, da zadostuje vročitev le-tega ob izdaji odločbe, stranka pa ima potem pravico do pritožbe. Takšno stališče pa ne rešuje vprašanja spoštovanja načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, ali bi moralo biti torej stranki omogočeno, da se seznani z izvedenskim mnenjem že pred izdajo odločbe?

V upravnem postopku je zaradi varstva javnega interesa treba ugotoviti resnično dejansko stanje na stopnji gotovosti in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za pravilno-zakonito odločbo. Materialna resnica pomeni skladnost predstav uradne osebe subjektivnih zaznav z dejanskim stanjem upravne zadeve. Ugotavlja se na temelju materialnega predpisa, ki določi dejstva in okoliščine, ki morajo biti izpolnjene, da bi stranka lahko uveljavljala pravico, oziroma bi ji organ lahko naložil obveznost (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 52). Poleg tega načela pa je treba zadostiti tudi temeljnemu načelu zaslišanja (9. člen ZUP).

V danem primeru Invalidska komisija ne nastopa kot organ odločanja, temveč kot izvedenski organ po 181. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2 Ur. l. RS, št. 48/22 in nasl.). Njeno mnenje ima naravo izvedenskega dokaza, na katerega je odločitev organa bistveno oprta. V skladu z načelom zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP mora biti stranki pred izdajo odločbe dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev. Med takšne dokaze nedvomno sodi tudi izvedensko mnenje invalidske komisije, glej tudi primer Seznanitev stranke z vsebino izvedenskega mnenja (pred izdajo odločbe).

Načelo zaslišanja zahteva, da stranka sodeluje že v ugotovitvenem postopku, torej pred izdajo odločbe, ko se dejansko stanje še oblikuje. Pravica do pritožbe po izdaji odločbe te procesne garancije ne more nadomestiti, saj pravica do pritožbe ne more nadomestiti izjave stranke. Izjavljanje o odločilnih dokazih šele v pritožbenem postopku ne omogoča učinkovitega sodelovanja stranke pri ugotavljanju dejanskega stanja.

Razmerje med posebno ureditvijo in splošnimi procesnimi jamstvi je treba razlagati tako, da se zagotovi spoštovanje obeh. Tudi v (dokaznih) postopkih po ZPIZ-2 mora biti zato upoštevano načelo zaslišanja stranke iz prvega odstavka 9. člena ZUP, kar pomeni, da mora biti izvedensko mnenje stranki vročeno v izjasnitev pred izdajo odločbe.

Varuh človekovih pravic RS je v objavljenem v primeru “Ali je izvedba dokaza z izvedencem v postopkih za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja res nujna?" opozoril na kršitve več načel upravnega postopka in celo ustavnih načel. V konkretnem primeru Varuh poudarja, da spoštovanje pravice stranke do izjave ni pomembno le z vidika varstva procesnih pravic, temveč tudi z vidika zakonitosti, kakovosti in učinkovitosti odločanja. Če je stranki omogočeno, da že v prvi fazi postopka opozori na morebitne netočnosti ali predloži dodatna dokazila, je lahko dejansko stanje popolneje ugotovljeno, s čimer se zmanjšuje potreba po pritožbenih in sodnih postopkih ter ponavljanju odločanja. S tem je praviloma dosežena tudi večja ekonomičnost postopka po 14. členu ZUP.

Razlogi organizacijske ali administrativne narave, kot je dodatna obremenitev organa ali podaljšanje postopkov, ne smejo prevladati nad zakonsko in ustavno zagotovljenimi procesnimi jamstvi. Načelo ekonomičnosti postopka ne sme biti zagotovljena na škodo načela materialne resnice po 8. členu ZUP in pravice stranke do izjave o dejstvih, ki so odločilna za odločitev o njenih pravicah ali obveznostih.

Poleg tega je pomembno ločevati dejanska od pravnih vprašanj. Izvedensko mnenje lahko zajema številne ugotovitve, od katerih niso vse bistvene za odločitev, medtem ko je pravna presoja oziroma subsumpcija teh dejstev pod zakonske pogoje v pristojnosti organa. Stranka, ki prejme le izvedensko mnenje, ne more vedeti, katera dejstva so bila po prepričanju odločujočega organa odločilna za izdajo odločbe, izvedenci ZPIZ pa niso organi odločanja, kar zmanjšuje možnost učinkovite pritožbe in lahko pomeni kršitev procesnih pravic.

Dokaz z izvedencem je tudi v pokojninskih in invalidskih zadevah zgolj eden izmed dokazov, ki jih mora odločujoči organ celovito presoditi. Pri tem ima v okviru načela zaslišanja stranke stranka postopka pomembno vlogo, saj ji mora biti zagotovljena pravica, da se izjavi o vseh dokazih, ki bodo podlaga za sprejem odločitve.