Organ, ki vodi upravni postopek (npr. invalidski) pred izdajo odločbe imenuje izvedenca (npr. invalidsko komisijo) v skladu s področnim predpisom (npr. Pravilnikom o delu invalidskih komisij in drugih izvedenskih organov ZPIZ-a). Ali ima stranka, na katero se izvedensko mnenje nanaša, pravico biti seznanjena z vsebino izvedenskega mnenja ter pravico zahtevati fotokopijo izvedenskega mnenja iz upravnega spisa pred izdajo odločbe? Obstaja namreč dvom, da se bo že podano izvedensko mnenje vsebinsko spremenilo in vplivalo na pravice stranke. Ali kot dokazno gradivo v morebitnem pritožbenem postopku velja računalniški izpis (nepodpisan) že podanega izvedenskega mnenja, opravljenega na podlagi osebnega pregleda stranke? Kdo je dolžan stranko obvestiti o vsebini izvedenskega mnenja - organ ali postavljeni izvedenec s strani organa?

Stranka v postopku ima v skladu s prvim odstavkom 82. člena ZUP pravico dokumente zadeve pregledovati in jih na svoje stroške prepisovati ali preslikovati v fizični ali elektronski obliki. Vendar obstajajo nekatere izjeme. V skladu z določili ZUP se namreč ne morejo (niti) pregledovati denimo zapisnik o posvetovanju in glasovanju ter osnutki odločb. V konkretnem primeru gre za izdajo izvedenskega mnenja. Če se izvedensko mnenje lahko spremeni, gre najverjetneje še za osnutek izvedenskega mnenja, ki ga izvedenec še ni predal organu, zato ga niti stranka v postopku ni upravičena videti. V kolikor je izvedensko mnenje na podlagi področnega predpisa Pravilnika o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Ur. l. RS, št. 60/13) podpisano in poslano strokovnemu delavcu Zavoda, ki vodi postopek, skupaj z vso dokumentacijo, gre za mnenje, ki je že podano in v katerega ima stranka pravico vpogleda prav tako fotokopiranja, čeprav ji še ni bilo vročeno, in ji je na podlagi navedene določbe Pravilnika lahko vročeno šele skupaj z odločbo.


Dejstva, na podlagi katerih se izda odločba, se ugotovijo z dokazi, pri čemer se kot dokaz uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, med drugim izvedence (prvi in drugi odstavek 164. člena ZUP). Če je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, pomembnega za rešitev zadeve, potrebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek ne razpolaga (prvi odstavek 189. člena ZUP) in če oceni, da je to potrebno, ker druga dokazna sredstva ne omogočajo ugotovitve dejanskega stanja ali presoje kakšnega dejstva, se opravi dokaz z izvedenci. Uradna oseba na dokaz z izvedencem (na mnenje) ni vezana (o njem presodi po načelu proste presoje dokazov), razen če področni zakon določi, da je mnenje treba obvezno pridobiti oz. da je mnenje izvedenca za uradno osebo obvezno (Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2007, str. 117-119). Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo) določa, da kadar je za ugotovitev pravic iz zavarovanja, ki jih uveljavljajo zavarovanci in njihovi družinski člani, potrebno izvedensko mnenje, dajejo izvedenska mnenja (npr. o invalidnosti) izvedenski organi zavoda (prvi odstavek 1. člena ZPIZ-). Postopek pri podaji izvedenskega mnenja določa že omenjeni Pravilnik, ki tudi določa, kdaj je mnenje potrebno pridobiti – kar pomeni, da je tako mnenje potrebno obvezno pridobiti in je tudi za uradno osebo obvezno v smislu, da je na mnenje vezana. Ker je komisija pristojna za izdajo izvedenskega mnenja, ne pa tudi za izdajo odločbe, mnenje pa se stranki pošlje skupaj z odločbo, je navedeno določbo razumeti tako, da uradna oseba, ki vodi postopek oz. izda odločbo, jo skupaj z izvedenskim mnenjem pošlje stranki.

V upravnem postopku torej velja načelo proste presoje dokazov (temeljna načela veljajo za celoten upravni postopek – splošni upravni postopek in tudi za posebne upravne postopke - tako na prvi kot na drugi stopnji), kar pomeni, da uradna oseba organa sama presodi, katera dokazna sredstva bo izvedla in katera dejstva bo štela za dokazana. Izvedensko mnenje brez podpisa ne more biti upoštevano kot relevanten dokaz v postopku, saj dejansko tako mnenje brez podpisa sploh še ni izdano (poleg tega bi moralo biti mnenje – analogno temu, da je z izdajo odločbe mišljen trenutek, ko je odločba vročena stranki (Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2007, str. 132) - tudi že prejeto s strani vsaj enega naslovnika, da bi ga lahko šteli za izdanega. Glede verodostojnosti dokazov pa je Vrhovno sodišče je že v svoji sodbi (VS RS, št. U 1289/94-4) podalo mnenje, da neoverjena fotokopija listine v upravnem postopku ni verodostojen dokaz, medtem ko imajo večjo dokazno vrednost od ostalih dokazil samo javne listine (169. člen ZUP, prim. Breznik et.al, 2008, str. 465).