Ali mora organ tudi stranskega udeleženca pred izdajo sklepa seznaniti z izbiro izvedenca?

Kako mora organ ravnati, če se stranski udeleženec z izbiro izvedenca ne strinja?

Ali je treba v sklepu o imenovanju izvedenca posebej obrazložiti, zakaj je bil izbran konkreten izvedenec, čeprav je v sodnem registru več izvedencev za isto strokovno področje?

Če je za ugotovitev ali presojo dejstev, pomembnih za odločitev v upravni zadevi, potrebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga, se opravi dokaz z izvedencem. Izvedenca postavi uradna oseba s pisnim sklepom, v katerem določi njegove naloge in rok za njihovo izvedbo (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 200-202).

Tretji odstavek 190. člena ZUP določa, da se stranki mora dati možnost, da se izjavi o tem, kdo naj bo izvedenec in ali se strinja s postavitvijo določene osebe. Izjema obstaja le, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, s katerimi ni mogoče odlašati. Namen te določbe je uresničevanje načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP. Uradna oseba na predlog/izjavo stranke ni vezana, upoštevati pa mora utemeljene ugovore zoper določeno osebo, če na primer stranka navaja izločitvene razloge (192. člen ZUP). Stranka se lahko v primeru zavrnitve njenega predloga o postavitvi izvedenca pritoži v pritožbi zoper odločbo o glavni zadevi, zato jo je smiselno vnaprej vprašati za mnenje (glej primer Postavitev izvedenca - predlog stranke ali odločitev organa?).

Stranski udeleženec ima po tretjem odstavku 43. člena ZUP v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače. To pomeni, da je treba tudi stranskemu udeležencu omogočiti, da se pred izdajo sklepa izjavi o nameravani postavitvi izvedenca, razen v primerih nujnih ukrepov v javnem interesu, s katerimi ni mogoče odlašati.

Zgolj naknadna vročitev sklepa o imenovanju izvedenca stranskemu udeležencu zato praviloma ne zadostuje. Treba pa je seveda upoštevati, da po prvem odstavku 43. člena ZUP stranski udeleženec vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Po drugem odstavku istega člena je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Navedeno pomeni, da stranka varuje le svoje pravice in pravne koristi, ne more pa uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javne koristi. To stališče je v skladu z ustaljeno upravno sodno prakso (glej sodbo UPRS I U 413/2011 z dne 15. 12. 2011).

Glede obrazložitve izbire izvedenca velja, da organ ni dolžan posebej utemeljevati, zakaj je izbral prav določenega izvedenca zgolj zato, ker je v sodnem registru več izvedencev za isto področje. Zadostuje, da je razvidno, da ima izbrani izvedenec ustrezno strokovno znanje za obravnavano zadevo in da ni pristranski. Če pa je bil zoper izbiro izvedenca podan ugovor ali predlagan drug izvedenec, mora organ v obrazložitvi sklepa pojasniti razloge, zaradi katerih ugovoru ali predlogu stranke ali stranskega udeleženca ni sledil.

Zoper sklep o postavitvi izvedenca sicer ni določena pravica do pritožbe (prim. 258. člen ZUP), se pa lahko kršitev navedenih pravil izpodbija v pritožbi zoper odločbo o galvni stvari.