Organ (CSD) je na podlagi specialnih področnih določb Družinskega zakonika (DZ) opravil postopek predhodnega svetovanja po 204. členu DZ. Po opravljenem predhodnem svetovanju je obema strankama posredoval zapisnik, ki je dokazilo o izpolnjenji procesni predpostavki za začetek sodnega postopka v družinskih zadevah. Ena od strank po zaključku postopka zahteva povračilo potnih stroškov skladno z določbami ZUP. Kako z navedeno zahtevo postopa organ? Predhodno svetovanje se začne na zahtevo ene ali obeh strank in ne po uradni dolžnosti. Bi bilo stranko o tem treba predhodno seznaniti? Kako je s posredovanjem zapisnika obema strankama?

Da gre za upravno razmerje oz. upravno ali javnopravno zadevo in s tem podrejeno ali vsaj smiselno rabo ZUP, izhaja iz definicij po 2. členu ZUP, 3. členu ZUP in 4. členu ZUP, ki določajo, da se upravni postopek vodi, kadar oblastni organ odloča o pravicah, pravnih koristih in obveznostih posamičnih strank (fizičnih ali pravnih oseb) s področja upravnega prava na podlagi konkretnega dejanskega stanu (glej primer Definicija upravnega postopka). V upravnem postopku se odloča z odločbami, ki so enostranski (izdan s strani pristojnega organa brez pogajanja s stranko), konkretni in individualni pravni akt (nanašajoč se na že obstoječa dejstva določenih strank).

Bistvena značilnost upravnega postopka je praviloma soočenje med javno koristjo in pravicami oz. pravnimi interesi strank, npr. pri nalaganju davkov, izdaji gradbenih in okoljskih dovoljenj, dodeljevanju socialnih transferjev, odločanju o statusih tujcev in beguncev, registraciji vozil itd. Upravne odločbe se načeloma lahko izpodbija s pritožbo, po dokončnosti pa pred sodiščem v upravnem sporu (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2019).

CSD kot nosilec javnega pooblastila poleg odločanja v upravnih zadevah na podlagi področnih predpisov opravlja še številne druge naloge in storitve (glej Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonih in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo). Ena od teh je tudi predhodno svetovanje, ki se izvaja na podlagi 204. člena Družinskega zakonika (DZ, Ur. l. RS, št. 15/2017 in novele). V tem postopku CSD ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank, temveč opravlja strokovno in svetovalno nalogo, katere namen je priprava strank na sodni postopek oziroma podpora sodišču pri odločanju. Rezultat postopka je zapisnik o opravljenem svetovanju, ki nima narave upravne odločbe ali drugega oblastnega akta, sam po sebi ne ustvarja pravnih učinkov in predstavlja zgolj procesno predpostavko za začetek sodnega postopka, zato zoper njega niso predvidena pravna sredstva po ZUP.

Navedeno pomeni, da v predmetnem predsodnem postopku CSD nastopa kot strokovni organ v okviru javnega pooblastila, katerega vloga je v pripravi strokovne podlage kot procesne predpostavke za odločanje sodišča. Ker se pri predhodnem svetovanju ne vodi upravni postopek, CSD ne postopa po določbah ZUP, niti se ZUP ne uporablja subsidiarno po 3. členu ZUP. Prav tako se ZUP ne uporablja smiselno po 4. členu ZUP, saj dan institut ni pravno neurejen, ampak zanj veljajo pravila DZ s podrejeno rabo zakona, ki ureja nepravdni postopek (glej tudi smiselno soroden primer Pravica do vpogleda v spis (v primeru razrešitve skrbnika na sodišču)).

Kot izhaja tudi iz UPRS sodbe IV U 218/2019-7 z dne 16. 1. 2020, postopek obveznega predhodnega svetovanja ne predstavlja upravne zadeve niti ne gre za odločanje v drugi javnopravni zadevi, zato se ZUP pri njegovem izvajanju ne uporablja neposredno, prav tako pa tudi ne subsidiarno  ali smiselno. Posledično v tem postopku niso uporabni procesni instituti ZUP, vezani na odločanje v upravni zadevi, vključno z določbami o stroških postopka. Če stranka v postopku predhodnega svetovanja uveljavlja povračilo potnih stroškov, je treba takšno vlogo ob predhodnem preizkusu s sklepom zavreči po 129. členu ZUP, saj zanjo ni pravne podlage v veljavnih predpisih. Pri izvajanju naloge se prav tako ne uporabljajo določbe o dolžnosti uradne osebe opozoriti na zakonske pravice stranke oz. v konkretnem primeru pravice do povračila potnih stroškov stranke (načelo varstva pravic strank po 7. členu ZUP), pri čemer pa lahko navedeno vendarle izhaja iz izhodišč strokovnega, tj. neupravnega dela CSD v okviru izvajanja naloge oziroma socialno varstvene storitve.

Pri tem velja poudariti, da lahko področna zakonodaja kljub splošni neuporabi ZUP določa uporabo posameznih procesnih institutov tega zakona. V konkretnem primeru je izvajanje naloge predhodnega svetovanja po 204. členu DZ podrobneje opredeljeno s Pravilnikom o izvajanju predhodnega svetovanja (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 21/2019). Ta za izvajanje določenih procesnih vprašanj izrecno napotuje na določbe ZUP, in sicer glede vročanja vabil ter vodenja in sestave zapisnika. Kot izhaja iz tretjega odstavka 10. člena Pravilnika, vsaka od strank prejme en izvod zapisnika, pri čemer je dopustno izvod zapisnika izročiti strankam bodisi na kraju samem bodisi jim ga naknadno poslati po pošti.