Ali je po tem, ko je zavezanec izpolnil naloženo obveznost, treba ustaviti izterjavo še neplačanih denarnih kazni in preklicati njihovo izterjavo?

Kako mora organ ravnati v primeru, ko je bil predlog za izterjavo že posredovan pristojnemu izvršilnemu organu, vendar izvršba še ni bila izvedena ali zaključena?

V 1. odstavku 293. člena ZUP je med drugim določeno, da se upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in opravljena dejanja odpravijo, če se ugotovi, da je naložena obveznost (ali več obveznosti) iz izvršilnega naslova izpolnjena. S tem je dosežen cilj izvršbe in ni potrebe po nadaljnjem vodenju postopka. Pri tem ni bistveno, ali je bila obveznost izpolnjena v fazi oprave izvršbe ali preden se je ta začela (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 833-834). 

Smisel izvršbe je samo v tem, da stranko prisili k izpolnitvi osnovne obveznosti. Če to ni več potrebno, se izvršba ne uvede ali pa se že začet postopek ustavi, čeprav je stranka obveznost izpolnila prepozno.

Izdajatelj odločbe in sklepa z grožnjo denarne kazni je dolžan obvestiti davčni organ, naj ne izda sklepa o izvršbi. Če je davčni organ že izdal sklep o izvršbi in izterjava še ni opravljena, se izda sklep o ustavitvi po 293. členu ZUP. V kolikor je zavezanec že plačal denarno kazen ali je bila že izvedena izterjava pred datumom izpolnitve, se plačane kazni ne vrača (več v primeru 642).

V primeru, da je zavezancu naložena obveznost plačila denarne kazni po tem, ko je izpolnil obveznosti, za izpolnitev katerih mu je bila denarna kazen zagrožena, mora upravni organ odpraviti tudi sklep o izvršbi z izrekom denarne kazni, saj je ostal brez podlage (glej sodbo UPRS I U 914/2022-17 z dne 20. 8. 2024).