Ali potencialna kupca v postopku odobritve prodaje kmetijskega zemljišča nastopata kot stranki z nasprotnim interesom?

Pojem nasprotnega interesa pomeni položaj, v katerem odločitev organa različnim udeležencem povzroči neenake pravne posledice, tako da ugoditev eni stranki nujno izključuje možnost ugoditve drugi. Drugi odstavek 9. člena ZUP zato nalaga organu, da mora v takih zadevah zagotoviti medsebojno seznanitev strank in jim omogočiti, da se opredelijo do navedb drugih udeležencev. Ob tem 42., 43. in 44. člen ZUP zavezujejo organ, da po uradni dolžnosti v postopek vključi vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi bi odločba lahko vplivala. V teoriji je pojasnjeno (Jerovšek & Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2024), da nasprotni interes obstaja zlasti v postopkih, kjer je mogoče odločiti le o eni izključujoči pravici; zato mora biti udeležencem omogočeno učinkovito uveljavljanje pravice do izjave (tudi po 146. členu ZUP).

Postopki odobritve pravnega posla po 22. členu ZKZ (Ur. l. RS, št. 71/11 in nasl.) so tipičen primer odločanja o izključujoči materialni pravici. V skladu z drugim odstavkom 22. člena ZKZ so stranke postopka pogodbene stranke ter vsi, ki so sprejeli ponudbo in v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla. Ker je mogoče odobriti le en pravni posel za isto nepremičnino, odločitev v korist enega vlagatelja neposredno prepreči uspeh drugim. Takšna struktura postopka pomeni položaj strank z nasprotnim interesom v smislu drugega odstavka 9. člena ZUP, v katerem mora organ zagotoviti kontradiktornost postopka: udeležence medsebojno seznaniti, jim omogočiti izjavo o navedbah drugih ter izvajati procesna dejanja skladno z 146. členom ZUP (glej Komentar ZUP, Kerševan & Kovač (ur.), 2022, k čl. 9, 42, 43 in 146).

Sodna praksa to razumevanje podpira. V zadevi UPRS I U 1584/2015 je sodišče poudarilo, da mora imeti vsaka izmed strank z nasprotnimi interesi možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah druge stranke (9. člen ZUP), v zadevi UPRS II U 150/2020-23 pa je pojasnilo, da ima prodajalec pri umiku vloge za odobritev pravnega posla po ZKZ položaj stranke z nasprotnim interesom in mu mora biti omogočeno, da se o umiku izjavi skladno z 134. in 146. členom ZUP. Podobno izhaja tudi iz rešenega primera Upravne svetovalnice št. 929, kjer je pojasnjeno, da je treba v postopkih po ZKZ kot stranke obravnavati vse osebe, ki uveljavljajo pravni položaj na podlagi sprejete ponudbe in vložene vloge.

Glede na navedeno je treba šteti, da kupci, ki so sprejeli ponudbo in vložili vlogo za odobritev pravnega posla, nastopajo kot stranke z nasprotnim interesom. Organ mora zato tak postopek voditi kot postopek s strankami z nasprotnimi interesi in ves čas zagotavljati kontradiktornost postopka skladno z 9., 44. in 146. členom ZUP.