Ali se lahko v okviru preverjanja izvršitve inšpekcijskih ukrepov opravi kontrolni inšpekcijski nadzor že pred iztekom paricijskega oziroma izpolnitvenega roka, kadar je znano ali očitno, da je zavezanec obveznost izpolnil že prej, ali pa je tak pregled dopustno opraviti šele po poteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega z odločbo?

Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov z namenom varovati javni interes. Splošna načela inšpekcijskega nadzora in pristojnosti inšpektorjev so določene v Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS, št. 43/07 in nasl.).

Temeljna obveznost inšpektorja ob ugotovljenih kršitvah pravnega reda, katerih spoštovanje nadzira, je odreditev odprave nepravilnosti in pomanjkljivosti pri izvrševanju zakonov in drugih predpisov, v roku, ki ga določi. Poudariti je treba, da inšpektor skladno z načelom zakonitosti lahko izreče le ukrepe, ki jih določa zakon oziroma upravne ukrepe, s katerimi zavezanca, ki ob inšpekcijskem nadzoru ravna protipravno, prisili k vzpostavitvi normativno skladnega ravnanja. Če zakon dopušča različne ukrepe, s katerimi je mogoče doseči zaščito javnega interesa, je treba izreči najmilejšega (glej Kovač et al., Inšpekcijski nadzor: razprave, sodna praksa in komentar, 2024, str. 133, 149-151, 390-392).

Če inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzora ugotovi nepravilnosti, lahko skladno z določbo 33. člena ZIN izreče opozorilo, ob predpostavki, da se zavezanec zaveda svojega protipravnega ravnanja in nujnosti odprave nepravilnosti. Če zavezanec nepravilnosti ne odpravi prostovoljno, izda inšpektor ureditveno odločbo, s katero določi ukrepe in rok za njihovo izvedbo. Temelj vsake inšpekcijske odločbe je namreč eden ali več ukrepov za vzpostavitev zakonitega stanja in zavarovanja javnega interesa ter morebitne prisilitve zavezanca k izpolnitvi (prav tam 151-150).

Pri določitvi roka za odpravo nepravilnosti mora inšpektor upoštevati posledice za javni interes ter okoliščine, od katerih je odvisno, v kolikšnem času lahko zavezanec ob dolžni skrbnosti ugotovljene nepravilnosti odpravi. S tem se zavezancu omogoči, da obveznost v določenem paricijskem oz. izpolnitvenem roku izpolni prostovoljno.

Rok za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti je materialni rok, saj se nanaša na samo obveznost, zato ga ni mogoče podaljšati po pravilih o procesnih rokih iz 99. člena ZUP, saj se ta nanaša zgolj na opravljanje posameznih dejanj v postopku (glej sklep I U 641/2010 z dne 21. 4. 2011). Materialni roki niso podaljšljivi, razen če področni (materialni) zakon sam tako določi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 244). Rok za izpolnitev obveznosti, tj. izpolnitveni ali paricijski rok, ki je določen v področnem zakonu, se lahko podaljša v skladu s področnim zakonom, pod dodatnim pogojem, če le-ta določa relativni rok (neredko je namreč določen absoluten rok, ki pa je nepodaljšljiv po naravi stvari - glej Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti?).

Upravni izvršilni postopek se lahko začne šele po poteku paricijskega oz. izpolnitvenega roka, ko odločba posatne izvršljiva (282. člen ZUP), saj lahko zavezanec do takrat odločbo izpolni prostovoljno. Ko izpolnitveni rok poteče, inšpekcijski organ preveri, ali je bila odrejena obveznost dejansko izpolnjena. Kontrolni inšpekcijski nadzor se namreč opravi z namenom preveriti, ali je zavezanec izvršil ukrepe, določene z ureditveno odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov za primer prisilne izvršbe v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti.

Peti odstavek 29. člena ZIN tudi določa, da če je inšpektor odredil odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti ter zavezancu določil rok za njihovo odpravo, mora zavezanec o odpravljenih nepravilnostih takoj obvestiti inšpektorja.

V praksi se pojavljajo primeri, ko zavezanec skladno z 29. členom ZIN inšpektorja že pred potekom paricijskega oz. izpolnitvenega roka obvesti o odpravi nepravilnosti ali pa inšpektor sam ugotovi (npr. ob pregledu spletne strani, ogledu lokacije odrejenega ukrepa ali na podlagi drugih preverljivih dejstev), da je bila odrejena obveznost že izpolnjena pred iztekom paricijskega roka. V takih primerih je dopustno opraviti kontrolni pregled že pred iztekom paricijskega oz. izpolnitvenega roka, kadar so okoliščine jasne in kažejo na prostovoljno izpolnitev obveznosti. Namen takšnega pregleda je zagotoviti čimprejšnjo ugotovitev zakonitega stanja in s tem prispevati k učinkovitemu varovanju javnega interesa.

Kljub temu je treba poudariti, da se z vidika načel varstva javne koristi in pravic strank ter ekonomičnosti postopka takšen predhoden kontrolni pregled opravi le izjemoma – kadar obstajajo zanesljivi indici ali informacije, da je zavezanec obveznost že izpolnil. Če se npr. pri tovrstnem pregledu izkaže, da obveznost še ni bila v celoti izvršena, mora inšpektor počakati na iztek izpolnitvenega roka in šele nato ponovno opraviti kontrolni pregled. Upravni izvršilni postopek se namreč lahko začne šele po poteku odrejenega roka, ko prostovoljna izpolnitev obveznosti ni bila dosežena.