Ali lahko predstojnik organa, npr. načelnik upravne enote, odloča o izrednih pravnih sredstvih, čeprav nima pridobljene pravne izobrazbe?

V upravni zadevi, za katero je pristojen monokratičen (individualno voden) organ, izda odločbo v upravnem postopku njegov predstojnik, če ni s predpisi o organizaciji tega organa ali z drugimi predpisi določeno drugače. Predstojnik lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev. Pooblastilo za odločanje obsega tudi pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo. Inšpektor ima že po zakonu pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah (28. člen ZUP).

Upravna enota je teritorialna enota državne uprave, ustanovljena za opravljanje nalog državne uprave, ki jih je zaradi njihove narave treba organizirati in izvajati na določenem območju (14. in 43. člen ZDU-1). Upravne enote opravljajo upravne naloge iz državne pristojnosti na prvi stopnji odločanja, razen če zakon določa drugače (16. člen ZUP, 44. člen ZDU-1). Načelo zakonitosti zahteva, da se pristojnosti in pravice določijo z zakonom. Načelnik upravne enote predstavlja upravno enoto, izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji, koordinira delo notranjih organizacijskih enot, zagotavlja opravljanje strokovnih in drugih nalog, ki so skupne notranjim organizacijskim enotam, opravlja druge organizacijske naloge v zvezi z delovanjem upravne enote, odloča o pravicah ter dolžnostih in delovnih razmerjih delavcev v upravni enoti in o drugih kadrovskih vprašanjih ter skrbi za sodelovanje z lokalnimi skupnostmi z območja upravne enote (47. člen ZDU-1).

Če predstojnik organa oziroma župan ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vodenje postopka, lahko postopek do izdaje odločbe vodi samo uradna oseba, ki te pogoje izpolnjuje (četrti odstavek 30. člena ZUP). Število in raznovrstnost zadev pogosto onemogoča, da bi o vseh neposredno odločil predstojnik organa. Zakon mu zato podeljuje diskrecijsko možnost, da za odločanje o upravnih zadevah pooblasti drugo osebo. Gre za tako imenovano delegacijo pristojnosti. Pri izbiri osebe ni povsem svoboden, ampak mora biti ta oseba zaposlena pri tem organu (drugi odstavek 28. člena ZUP), imeti mora predpisano izobrazbo, ki je predpisana za posamezno zadevo, in, razen v enostavnih upravnih zadevah, opravljen izpit iz splošnega upravnega postopka (31. člen ZUP). S podelitvijo pooblastila predstojnik sam ne izgubi pooblastila, ki ga ima po zakonu, zato sme za iste in istovrstne zadeve pooblastiti tudi več ljudi. Organizacijsko vprašanje pa je potem, kdo bo dejansko odločil o zadevi. Enako velja za morebiten prevzem zadeve s strani predstojnika in odločitev o njej. Predstojnik je namreč po zakonu pooblaščen za reševanje določenih upravnih zadev, pri čemer nosi odgovornost za delo organa in odločitve, ki jih ta sprejme v vseh zadevah, neodvisno od tega, ali je sam odločal o zadevi ali pa je pooblastil drugo osebo. S prevzemom zadeve predstojnik pravzaprav prekliče pooblastilo za odločanje o konkretni zadevi (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 256-258).

Izredna pravna sredstva so namenjena izpodbijanju dokončnih in pravnomočnih odločb v primeru hujših kršitev, zaradi katerih upravni akt ne bi smel učinkovati proti strankam, ker priznava pravice ali pravne koristi, ki jih po predpisih ni mogoče priznati, ali nalaga obveznosti, ki jih ni dovoljeno naložiti stranki (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 255).

Drugi odstavek 4. člena Uredbe o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku določa, da v upravnih zadevah na drugi stopnji in o izrednih pravnih sredstvih lahko odloča oseba, ki ima izobrazbo pravne smeri, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje. Torej Uredba določa zgolj pogoj glede pravne izobrazbe in opravljenega izpita iz splošnega upravnega postopka druge stopnje za odločanje o izrednih pravnih sredstvih (2. in 9. člen Uredbe), medtem ko za vodenje postopka o izrednih pravnih sredstvih zadostuje katerakoli izobrazba 1. stopnje in opravljen izpit iz splošnega upravnega postopka prve stopnje (glej primer Izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje glede na sistemizacijo delovnega mesta in pooblastilo predstojnika).

Po določilu tretjega odstavka 28. člena ZUP pooblastilo za odločanje obsega tudi pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo, kar pomeni, da ima predstojnik tudi vsa pooblastila za vodenje postopka. Vendar je tu pomembna izjema. Predstojnik, ki ne izpolnjuje pogojev za vodenje postopka, ne sme sam voditi postopka oziroma opravljati dejanj v postopku, temveč mora v tem primeru pooblastiti za to uradno osebo, ki te pogoje izpolnjuje. Zato glede vodenja in odločanja v zvezi z uporabo izrednih pravnih sredstev velja:

1. če predstojnik (torej načelnik, ali druga uradna oseba, ki jo predstojnik pooblasti) vodi upravni postopek v zvezi z uporabo izrednih pravnih sredstev, mora imeti opravljen izpit iz upravnega postopka 1. stopnje in pridobljeno katerokoli izobrazbo 1. stopnje,
2. če predstojnik za odločanje o izrednih pravnih sredstvih pooblasti uradno osebo, mora ta oseba imeti pridobljeno pravno izobrazbo 2. stopnje in opravljen izpit iz upravnega postopka 2. stopnje,
3. če predstojnik sam odloča glede uporabe izrednih pravnih sredstev, pa mu je skladno z določbami 28. člena ZUP pooblastilo za odločanje brez izpolnjevanja posebnih pogojev (npr. pravne izobrazbe) podeljeno na podlagi zakona.