× O projektu Rešeni primeri Postavite vprašanje Kontakt

Rešen primer

Št. 1300
Zadeva: Izvršitev pred vročitvijo odločbe
Datum odgovora: 28. 08. 2025
Status uporabnika: Stranka v upravnem postopku oz. njen pooblaščenec
Vprašanje

Ali se pravica ali obveznost lahko uveljavi, še preden je o njej odločeno (npr. ali je odstranitev mejnika dovoljena, čeprav odločba GURS o določitvi parcelnih mej še ni izdana)?

Odgovor

Odločba je upravni akt, s katerim odloči o upravni zadevi oziroma o njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi (npr. odločba o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru, sedmi odstavek 62. člena ZKN). Upravna razmerja primarno oblikujejo splošni in abstraktni pravni akti (zakoni, področni pravilniki), nato se ti konkretizirajo v posamičnem in konkretnem upravnem aktu (upravni odločbi, dovoljenju, sklepu), sledi pa realni akt realizacije pravice ali (prisilne) izvršitve obveznosti (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 12-13).


Izvršljivost po ZUP nastopi z dokončnostjo odločbe (drugi odstavek 224. člena ZUP), razen če zakon določi, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, postane odločba izvršljiva že s samo vročitvijo (torej še pred dokončnostjo). Zakon lahko določi, da izvršljivost nastopi kasneje s pravnomočnostjo. Kadar zakon določa rok za izpolnitev obveznosti - izpolnitveni oziroma paricijski rok - odločba postane izvršljiva s potekom tega roka (četrti odstavek 224. člena ZUP). Izvršljivost sicer pomeni trenutek, od kdaj dalje stranka lahko izvršuje pravico oziroma do kdaj mora izpolniti obveznost (glej primer US Nastop izvršljivosti upravne odločbe, ki priznava pravico).


O nastanku pravice, obveznosti ali pravne koristi, o kateri se odloča v upravnem postopku, ne more biti govora dokler odločba ni izdana in vročena. Zato nihče ne more uspešno zatrjevati, da je nosilec pravice, obveznosti ali pravne koristi, če o tem ni izdana odločba. Smiselno enako velja glede izvršljivosti.


Odločanje o sami postavitvi ali odstranitvi mejnika ni upravna zadeva (2. člen ZUP), upravni organ zato ni pristojen za odločanje o odstranitvi mejnika (glej sodba UPRS I U 1416/2014). Postavitev ali odstranitev mejnikov po Zakonu o katastru nepremičnin je strokovno geodetsko delo, ki ga lahko izvedejo le geodetsko podjetje, sodni izvedenec geodetske stroke v sodnem postopku ali geodetska uprava (66. člen ZKN). Gre za označitev urejene meje parcele v naravi, ki mora biti izvedena v skladu s predpisanimi postopki, s predhodnim obvestilom lastnikov sosednjih parcel in na podlagi elaborata. Na podlagi pravnomočne odločbe GURS bo torej mejnike lahko postavilo za to pooblaščeno geodetsko podjetje. V konkretnem primeru, ko je obstoječ mejnik odstranila nepooblaščena oseba, gre glede na 66. člen ZKN, za nedovoljeno odstranitev mejnika. Gre za prekršek, za katerega se posamezno fizično osebo po prvem in petem odstavku 132. člena ZKN, kaznuje z globo od 200 do 1.000 eurov. Geodetski inšpektor odloča o prekrških za kršitve tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov kot prekrškovni organ v skladu z zakonom, ki ureja prekrške (drugi odstavek 131. člena ZKN).



Kategorije
1.1   Kdaj ne/gre za upravno zadevo in ni/je potrebna podrejena raba ZUP?
6.7   Izvršljivost in izvršba po ZUP in ZDavP-2



Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glejte Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.

Upravna svetovalnica 2024. Vse pravice pridržane. Politika piškotkov